Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste, spoštovani poslušalci, poslušalke, danes vstali v naglici in ste že nestrpni, ker se dan nikamor ne premakne? Kar mirno, vse bo minilo in končno v naglici pogosto naredimo kaj, za kar nam je pozneje žal.
Boste rekli, da je to lahko reči, a če je pred človekom pomembno delo, nujna stvar, od katere je odvisno celo življenje, so take besede neprimerne, celo žalitev pridnim in prizadevnim ljudem. Kar poglejmo vse mečkače, ki se nikamor ne premaknejo: koliko slabe volje povzročijo in kako malo sadov njihovega dela lahko užijemo. Drži, še posebej, zato ker življenje res živijo tisti, ki so zanj zagreti, že zjutraj polni pričakovanj in načrtov. Ljudje polni zagnanosti nas lahko zjutraj ogrejejo. Saj nas večina pozna evangeljske besede o mlačnosti in o tem, kako bodo izpljunjeni taki, ki niso ne vroči in ne mrzli.
Če kdaj potem so bili težki časi za človeštvo ob zatonu rimskega cesarstva. Dolgo so iskali vzroke za propad, pojavljale so se take in drugačne rešitve, da bi rešili visoko civilizacijo pred vdori neukih barbarov. Nič ni pomagalo, Rim se je sesul. In prav v tem času je živel papež Gregor Veliki. Ni se šel revolucije in ni gojil visokoleteče reforme. Urejal je le petje, urejal je drobne vsakdanje načine, kako poskrbeti za hrano in ohraniti v mestu in okolici vsaj malo varnosti. Lotil se je preprostih oblik izobraževanja in pomagal redkim umetnikom. A še danes živimo in občudujemo sadove njegovega dela. Če drugega ne koralno petje, gregorijanski koral, ki bi nam navsezgodaj lahko pomagal k zbranosti in umiritvi.
V tistih davnih časih je zatrdil, da kdor hoče priti na visoko goro, ne bo tja prišel s skakanjem, ampak s počasnimi in vztrajnimi koraki navkreber. Visoki cilji ne terjajo skokov in preskokov, ampak vztrajno vzpenjanje, naporno plezanje proti uresničitvi naših pričakovanj. Kot vrha na našem pohodu na goro tudi življenjskih ciljev ne smemo nikoli izgubiti izpred oči, in kljub občutku, da nam niso nič bližji, bo napor pričal, da smo na pravi poti.
Drage poslušalke, poslušalci, če smo že navsezgodaj nestrpni, imamo pred sabo gotovo visoko goro, visoke cilje. Nemir nam govori, da nam ni vseeno, kako bomo preživeli ta dan. A nič ne pomaga nestrpnost, k temu cilju se je treba vzpenjati vztrajno in počasi. Ne bojmo se napora, ki ga ta pot zahteva. To je le dokaz, da smo na pravi poti. Želim vsem, da bi verjeli v papeževe besede, ne le zaradi njega, ampak zaradi našega življenja. Z majhnimi koraki in vztrajnim prizadevanjem bomo ne le dobro pretehtali, ampak tudi dosegali cilje, ki bodo preživeli stoletja.
Ste, spoštovani poslušalci, poslušalke, danes vstali v naglici in ste že nestrpni, ker se dan nikamor ne premakne? Kar mirno, vse bo minilo in končno v naglici pogosto naredimo kaj, za kar nam je pozneje žal.
Boste rekli, da je to lahko reči, a če je pred človekom pomembno delo, nujna stvar, od katere je odvisno celo življenje, so take besede neprimerne, celo žalitev pridnim in prizadevnim ljudem. Kar poglejmo vse mečkače, ki se nikamor ne premaknejo: koliko slabe volje povzročijo in kako malo sadov njihovega dela lahko užijemo. Drži, še posebej, zato ker življenje res živijo tisti, ki so zanj zagreti, že zjutraj polni pričakovanj in načrtov. Ljudje polni zagnanosti nas lahko zjutraj ogrejejo. Saj nas večina pozna evangeljske besede o mlačnosti in o tem, kako bodo izpljunjeni taki, ki niso ne vroči in ne mrzli.
Če kdaj potem so bili težki časi za človeštvo ob zatonu rimskega cesarstva. Dolgo so iskali vzroke za propad, pojavljale so se take in drugačne rešitve, da bi rešili visoko civilizacijo pred vdori neukih barbarov. Nič ni pomagalo, Rim se je sesul. In prav v tem času je živel papež Gregor Veliki. Ni se šel revolucije in ni gojil visokoleteče reforme. Urejal je le petje, urejal je drobne vsakdanje načine, kako poskrbeti za hrano in ohraniti v mestu in okolici vsaj malo varnosti. Lotil se je preprostih oblik izobraževanja in pomagal redkim umetnikom. A še danes živimo in občudujemo sadove njegovega dela. Če drugega ne koralno petje, gregorijanski koral, ki bi nam navsezgodaj lahko pomagal k zbranosti in umiritvi.
V tistih davnih časih je zatrdil, da kdor hoče priti na visoko goro, ne bo tja prišel s skakanjem, ampak s počasnimi in vztrajnimi koraki navkreber. Visoki cilji ne terjajo skokov in preskokov, ampak vztrajno vzpenjanje, naporno plezanje proti uresničitvi naših pričakovanj. Kot vrha na našem pohodu na goro tudi življenjskih ciljev ne smemo nikoli izgubiti izpred oči, in kljub občutku, da nam niso nič bližji, bo napor pričal, da smo na pravi poti.
Drage poslušalke, poslušalci, če smo že navsezgodaj nestrpni, imamo pred sabo gotovo visoko goro, visoke cilje. Nemir nam govori, da nam ni vseeno, kako bomo preživeli ta dan. A nič ne pomaga nestrpnost, k temu cilju se je treba vzpenjati vztrajno in počasi. Ne bojmo se napora, ki ga ta pot zahteva. To je le dokaz, da smo na pravi poti. Želim vsem, da bi verjeli v papeževe besede, ne le zaradi njega, ampak zaradi našega življenja. Z majhnimi koraki in vztrajnim prizadevanjem bomo ne le dobro pretehtali, ampak tudi dosegali cilje, ki bodo preživeli stoletja.
3599 epizod
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Ste, spoštovani poslušalci, poslušalke, danes vstali v naglici in ste že nestrpni, ker se dan nikamor ne premakne? Kar mirno, vse bo minilo in končno v naglici pogosto naredimo kaj, za kar nam je pozneje žal.
Boste rekli, da je to lahko reči, a če je pred človekom pomembno delo, nujna stvar, od katere je odvisno celo življenje, so take besede neprimerne, celo žalitev pridnim in prizadevnim ljudem. Kar poglejmo vse mečkače, ki se nikamor ne premaknejo: koliko slabe volje povzročijo in kako malo sadov njihovega dela lahko užijemo. Drži, še posebej, zato ker življenje res živijo tisti, ki so zanj zagreti, že zjutraj polni pričakovanj in načrtov. Ljudje polni zagnanosti nas lahko zjutraj ogrejejo. Saj nas večina pozna evangeljske besede o mlačnosti in o tem, kako bodo izpljunjeni taki, ki niso ne vroči in ne mrzli.
Če kdaj potem so bili težki časi za človeštvo ob zatonu rimskega cesarstva. Dolgo so iskali vzroke za propad, pojavljale so se take in drugačne rešitve, da bi rešili visoko civilizacijo pred vdori neukih barbarov. Nič ni pomagalo, Rim se je sesul. In prav v tem času je živel papež Gregor Veliki. Ni se šel revolucije in ni gojil visokoleteče reforme. Urejal je le petje, urejal je drobne vsakdanje načine, kako poskrbeti za hrano in ohraniti v mestu in okolici vsaj malo varnosti. Lotil se je preprostih oblik izobraževanja in pomagal redkim umetnikom. A še danes živimo in občudujemo sadove njegovega dela. Če drugega ne koralno petje, gregorijanski koral, ki bi nam navsezgodaj lahko pomagal k zbranosti in umiritvi.
V tistih davnih časih je zatrdil, da kdor hoče priti na visoko goro, ne bo tja prišel s skakanjem, ampak s počasnimi in vztrajnimi koraki navkreber. Visoki cilji ne terjajo skokov in preskokov, ampak vztrajno vzpenjanje, naporno plezanje proti uresničitvi naših pričakovanj. Kot vrha na našem pohodu na goro tudi življenjskih ciljev ne smemo nikoli izgubiti izpred oči, in kljub občutku, da nam niso nič bližji, bo napor pričal, da smo na pravi poti.
Drage poslušalke, poslušalci, če smo že navsezgodaj nestrpni, imamo pred sabo gotovo visoko goro, visoke cilje. Nemir nam govori, da nam ni vseeno, kako bomo preživeli ta dan. A nič ne pomaga nestrpnost, k temu cilju se je treba vzpenjati vztrajno in počasi. Ne bojmo se napora, ki ga ta pot zahteva. To je le dokaz, da smo na pravi poti. Želim vsem, da bi verjeli v papeževe besede, ne le zaradi njega, ampak zaradi našega življenja. Z majhnimi koraki in vztrajnim prizadevanjem bomo ne le dobro pretehtali, ampak tudi dosegali cilje, ki bodo preživeli stoletja.
Ste, spoštovani poslušalci, poslušalke, danes vstali v naglici in ste že nestrpni, ker se dan nikamor ne premakne? Kar mirno, vse bo minilo in končno v naglici pogosto naredimo kaj, za kar nam je pozneje žal.
Boste rekli, da je to lahko reči, a če je pred človekom pomembno delo, nujna stvar, od katere je odvisno celo življenje, so take besede neprimerne, celo žalitev pridnim in prizadevnim ljudem. Kar poglejmo vse mečkače, ki se nikamor ne premaknejo: koliko slabe volje povzročijo in kako malo sadov njihovega dela lahko užijemo. Drži, še posebej, zato ker življenje res živijo tisti, ki so zanj zagreti, že zjutraj polni pričakovanj in načrtov. Ljudje polni zagnanosti nas lahko zjutraj ogrejejo. Saj nas večina pozna evangeljske besede o mlačnosti in o tem, kako bodo izpljunjeni taki, ki niso ne vroči in ne mrzli.
Če kdaj potem so bili težki časi za človeštvo ob zatonu rimskega cesarstva. Dolgo so iskali vzroke za propad, pojavljale so se take in drugačne rešitve, da bi rešili visoko civilizacijo pred vdori neukih barbarov. Nič ni pomagalo, Rim se je sesul. In prav v tem času je živel papež Gregor Veliki. Ni se šel revolucije in ni gojil visokoleteče reforme. Urejal je le petje, urejal je drobne vsakdanje načine, kako poskrbeti za hrano in ohraniti v mestu in okolici vsaj malo varnosti. Lotil se je preprostih oblik izobraževanja in pomagal redkim umetnikom. A še danes živimo in občudujemo sadove njegovega dela. Če drugega ne koralno petje, gregorijanski koral, ki bi nam navsezgodaj lahko pomagal k zbranosti in umiritvi.
V tistih davnih časih je zatrdil, da kdor hoče priti na visoko goro, ne bo tja prišel s skakanjem, ampak s počasnimi in vztrajnimi koraki navkreber. Visoki cilji ne terjajo skokov in preskokov, ampak vztrajno vzpenjanje, naporno plezanje proti uresničitvi naših pričakovanj. Kot vrha na našem pohodu na goro tudi življenjskih ciljev ne smemo nikoli izgubiti izpred oči, in kljub občutku, da nam niso nič bližji, bo napor pričal, da smo na pravi poti.
Drage poslušalke, poslušalci, če smo že navsezgodaj nestrpni, imamo pred sabo gotovo visoko goro, visoke cilje. Nemir nam govori, da nam ni vseeno, kako bomo preživeli ta dan. A nič ne pomaga nestrpnost, k temu cilju se je treba vzpenjati vztrajno in počasi. Ne bojmo se napora, ki ga ta pot zahteva. To je le dokaz, da smo na pravi poti. Želim vsem, da bi verjeli v papeževe besede, ne le zaradi njega, ampak zaradi našega življenja. Z majhnimi koraki in vztrajnim prizadevanjem bomo ne le dobro pretehtali, ampak tudi dosegali cilje, ki bodo preživeli stoletja.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Danes mineva 50 let od smrti nemškega evangeličanskega teologa, filozofa, zdravnika, glasbenika in predvsem velikega človekoljuba Alberta Schweitzer-ja. Polovico svojega življenja je preživel v afriški državi Gabon, kjer je ustanovil bolnišnice za domačine, sredstva za svoje projekte pa je med-drugim zbiral tudi z orgelskimi koncerti in predavanji, ki jih je izvajal po Evropi in Združenih državah. Za svoje delo je leta 1952 prejel Nobelovo nagrado za mir. Sicer pa je Schweitzer veliko razmišljal o človeški etiki, ki je bila zanj: spoštovanje do vsakega življenja, do vseh živih bitij. O Nobelovem nagrajencu, v Duhovni misli, razmišlja filozofinja dr. Cvetka Hedžet Toth.
Zgodi se, da je človek, ko pride z dopusta, še bolj utrujen kot prej. V poletnih dneh - pa tudi sicer - ko naj bi se odpočili in ustavili, radi obsedimo pred računalnikom, tablico ali pametnim telefonom in vneto brskamo po novih podatkih in novicah. Kaj je potrebno naredi - če sploh kaj - da se zares ustavimo, v Duhovni misli to jutro razmišlja pater dr. Karel Gržan.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.
Neveljaven email naslov