Mirno sem živel svoje življenje in se brigal zase, ko mi je zazvonil telefon. »Gospod Čušin? Moji vnuki, deca nesrečna in nespametna, berejo Harryja Potterja! Kaj naj storim?« »Vaši vnuki berejo? Knjige? To je čudovito! Kako ste to dosegli? Gotovo ste fantastična babica!« No, odgovor oziroma pogovor je bil nekoliko daljši, a vas ne bom utrujal. Vem, da bom koga vznemiril in razjezil … vem, da se marsikateri starševski kolega, pedagog, psiholog in terapevt ne bo strinjal z mano … vem, da se bodo dvignile preštevilne, predvsem krščansko opredeljene obrvi … ampak tako je moje mnenje: Kot verjamem, da ni dobrih in slabih izkušenj, temveč so le izkušnje, iz katerih se nekaj naučim, in izkušnje, ki me niso ničesar naučile, tako menim tudi, da ni dobrih in slabih knjig! V življenju sem prebral kar precej tako imenovanih »slabih« knjig, ki pa so me zelo veliko naučile! No, da ne bo pomote: zelo veliko slabih knjig sem seveda tudi odložil. Zakaj bi izgubljal čas?! S prebranim sem se soočal, se prepiral, argumentiral ugovore … kaj naj rečem: ločeval zrno od plev in dobro od slabega … ter seveda obrnjeno! In če pomislim na zgodbe, ki jih je moja generacija prebirala, ko smo bili še otroci … oziroma: manjši in mlajši otroci, kot smo zdaj … se mi zdi čudno, da ne stroka ne naši starši niso protestirali zaradi našega navduševanja nad – oh, kaj pa vem – »Piko Nogavičko«! Punca je ja živela sama v velikanski vili s konjem in opico ter se upirala vsaki avtoriteti, od šolske do državne! Kje so bile skrbne uslužbenke centrov za socialno delo, kje veterinarji za potrdila o cepljenju in carinska uprava za dovoljenja za uvoz (če se ne motim, je bila opica »kapucinka«), kje specialni pedagogi in gospod Juhant?! Kljukec s strehe je še en podoben primer, pa Tom Sawyer in Matilda, pa Nikec in Peter Nos! Je pa seveda res, da dojenčka ne boš hranil s klobaso in brezzobemu človeku ne boš postregel z lešniki. Češnje so izvrstne, ne boš pa jih splaknil s toplim mlekom! Osebno obožujem ajdove žgance, če pa jih pojem dve žlici preveč, zbolim za ves teden. Da o alergijah sploh ne govorim! Če razumete moj miselni preskok od knjig k hrani. In če berete … če pa ne, pa Bog pomagaj! Jaz knjige pač požiram! In zaradi prebranega me včasih boli želodec. Da v obdobju vsesplošne digitalne ekranizacije otroci berejo kaj več kot podnapise, meji že na čudež. Glede tega, kaj berejo in kako prebrano razumejo in živijo, pa smo tu mi, starši, stari starši, učitelji in angeli varuhi.