Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1158 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Prejšnji teden je v Hamburgu potekal zdaj že zloglasni vrh 20. najbogatejših in razvijajočih se držav na svetu – G20. Še preden se je dobro začel, so v mestu izbruhnili nasilni protesti. A ti so bili napovedani, policija je sporočala, da so nanje pripravljeni. Vrh G20 se je začel v duhu neenotnosti in se po dveh dneh pogovorov, razprav, večerij, z deklaracijo o neenotnosti tudi končal. V tem času pa je bila prva novica iz Hamburga vsakič le nasilje , ki je izbruhnilo v mestu in številne kritike, da se srečanja takega formata, ne bi smela organizirati v urbanih središčih. Podrobnosti o tem, kaj se je dogajalo v Hamburgu pretekli konec tedna, o medlih političnih zavezan in posledicah nasilja v tokratni oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti. Avtorica: Polona Fijavž.
Kitajska s prepletanjem infrastrukturnega, gospodarskega, finančnega in političnega ožilja nove svilne poti ni pozabila na srednje- in vzhodnoevropske države. Kakšno sodelovanje tke Kitajska s 16-erico teh držav, ki so od Baltika do Sredozemskega morja zagozdene med Evropsko unijo in nekdanje sovjetske republike, kakšno mesto jim znotraj temeljne dejavnosti kitajske zunanje politike namenja Peking. S čim jih privlači in kje na evropski strani tičijo največji zadržki? K iskanju odgovorov vas Luka Robida vabi v tokratni oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti.
Pogajanja o britanskem izstopu iz Evropske unije so se tudi uradno začela. Prvi krog je že pokazal na nesoglasja glede evropskih državljanov, ki živijo v Združenem kraljestvu. Evropska unija je namreč britanske predloge o njihovih pravicah označila za pomanjkljive. Številni menijo, da je britanska vlada pod vodstvom premierke Therese May v pogajanja vstopila oslabljena, saj je Konzervativna stranka Mayeve na nedavnih volitvah izgubila parlamentarno večino. To ni pogodu tudi Evropski uniji, ki se boji nadaljnjih britanskih političnih pretresov in s tem tudi težav pri pogajanjih. Obe strani pa priznavata, da bodo le-ta zelo težka. Avtorici oddaje sta Nina Kojima in Erika Štular.
Arbitražno sodišče za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško bo v četrtek objavilo svojo razsodbo. Hrvaška stran sicer vse od poletja 2015 vztraja, da arbitražni sporazum zanjo ne velja več zaradi kršitev na slovenski strani. A samo sodišče je že ugotovilo, da je Slovenija res kršila sporazum, vendar kršitev ni bila takšne narave, da bi na tej podlagi druga stran lahko zahtevala končanje arbitražnega postopka ali celo razveljavitev arbitražnega sporazuma. O nekaterih poudarkih iz zgodovine reševanja mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško bomo govorili v tokratni oddaji Eppur si muove – in vendar se vrti. Avtorica: Špela Novak.
Prebivalci Venezuele, države z največjimi naftnimi rezervami na svetu, so lačni, brez zdravil, v državi je bila v lanskem letu kar 700-odstotna inflacija in še naprej raste. Ulice glavnega mesta Caracasa, pa tudi nekaterih drugih mest, so polne protestnikov, ki zahtevajo odstop predsednika Nicolasa Madura. Politični analitiki ocenjujejo, da je na robu prepada, celo državljanske vojne. Avotrica: Rajka Pervanje
Na Kosovu so v nedeljo potekale predčasne parlamentarne volitve, kampanja pa je minila predvsem v znamenju odnosov s Srbijo. V Beogradu namreč še naprej vztrajajo, da je Kosovo del Srbije, medtem ko iz druge strani prihajajo sporočila, da si v Beogradu želijo le škodovati Kosovu in da so si grožnjo s t.i. Veliko Albanijo izmislili kar sami. Odnosi med Beogradom in Prištino se zaostrujejo tudi, ker za enega glavnih kandidatov za zmago velja Ramuš Haradinaj, ki bi mu Srbi radi sodili zaradi domnevnih zločinov nad srbskim prebivalstvom v času, ko je bil vodja Osvobodilne vojske Kosova, sam pa napoveduje ustanovitev vojske Kosova in prekinitev dogovorov iz Bruslja, po kateri bi morala med drugi nastati zveza srbskih občin. Ljudje na Kosovu pa – tudi zato, ker država ne potrdi meje s Črno goro – ostajajo brez možnosti potovanj po Evropi, mnogi živijo v revščini, mladi odhajajo, država pa je v lovkah korupcije in kriminala. Avtor: Boštjan Anžin.
Mineva že 25 let od odmevne Konference Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu de Janeiru. Že na njeni predhodnici, Stockholmski konferenci o človekovem okolju, so se leta 1972 dogovorili o prvih mednarodnih ukrepih na mednarodni ravni. Okoljsko- razvojni vrh v Riu pa je na podlagi poročila tako imenovane »Bruntlandove komisije« Združenih narodov in pritiska številnih nevladnih okoljskih organizacij to nadgradil v več dokumentov, ki še vedno pomembno vplivajo na okoljsko in razvojno politiko po svetu. Voditelji skoraj vseh tedanjih članic OZN, med njimi tudi Slovenije, so pred 25-timi leti sprejeli Okvirno Konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah, Konvencijo ZN o Biotski raznovrstnosti, Konvencijo ZN proti širjenju puščav in Agendo 21. Slednja podaja načela za trajnostni razvoj, torej razvoj v skladu in ne na škodo okolja, na svetovni ravni in hkrati spodbuja države, pokrajine, mesta in lokalne skupnosti, da sami izdelajo svoje agende 21. Sklepi iz Ria de Janeira se žal uresničujejo le delno in prepočasi, kar so ugotovili tudi deset let po tem velikem srečanju v Johannesburgu leta 2002 in na srečanju Rio+20 (let). Vseeno pa so ukrepi iz svetovnega okoljsko-razvojnega vrha v Riu de Janeiru in delo številnih nevladnih okoljskih organizacij pripomogli k uveljavljanju ideje o trajnostnem razvoju in drugih ukrepih za zaščito okolja in za izboljšanje življenjske ravni številnih prebivalcev tega planeta. Avtor: Tomaž Gerden.
Teroristični napad v Manchestru je spet boleče opomnil na nevarnosti takih sprevrženih dejanj, še posebej, ker so bile med smrtnimi žrtvami in ranjenimi večinoma mladoletne osebe. Take napade, še posebej, če jih izvedejo samomorilski napadalci, je zelo težko preprečiti. Težko je tudi preprečiti radikalizacijo ljudi muslimanskih korenin, ki so se že rodili v Evropi. O boju proti terorizmu so veliko razpravljali tudi na vrhu Severnoatlantske zveze in še posebej v, zaradi terorističnih napadov, najbolj prizadetih državah stare celine: Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske, Franciji, Belgiji in Nemčiji. Avtorji so Nina Kojima, Polona Fijavž in Matjaž Trošt.
Slabo leto dni po slovesu Slovenije iz Socialistične federativne republike Jugoslavije je pred palačo Organizacije združenih narodov v New Yorku zaplapolala slovenska zastava. Trenutek, ko se je Slovenija OZN-u pridružila kot 176-ta polnopravna članica, je obveljal kot tisti, ko je mlada država s tem mednarodnim priznanjem končala proces osamosvajanja. Kje je Slovenija v 25 letih odtisnila najvidnejši pečat v svetovni organizaciji, kje bi si želeli, da bi bilo storjenega več? Kako okostenelo je delovanje OZN-a oziroma kako naj ta ustrezno odgovori na izzive današnjega časa? Več v tokratni oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti, ki jo je pripravil Luka Robida.
Srbija je dobila novega predsednika, Aleksandar Vučić bo konec meseca svoj premierski položaj zamenjal za predsedniškega. Po mnenju njegovih privržencev je jamstvo za stabilnost v državi in na Balkanu, po mnenju nasprotnikov grožnja za demokracijo v državi. Tistim, ki so prepričani, da si je Vučić – kot že njegovi predhodniki – podredil medije, sodstvo, da ponuja veliko besed, a malo dejanj, ki bi predvsem mlade prepričala, da je njihova perspektiva v Srbiji, je bilo dovolj. Desettisoči so odšli na ulico, “Proti diktaturi”, s podporo opozicije, sindikatov policije, vojske… Danes se jih zbira le še nekaj deset, Vučić pa se seli v predsedniško palačo. A po mnenju mnogih je le vprašanje, kaj bo naslednje, kar bo številne nezadovoljne Srbe pognalo na ulice. Avtor: Boštjan Anžin.
Na predvečer dneva Evrope, je Evropska unija na začetku negotovega procesa – brexita. Prvič v zgodovini se Unija ne bo širila, ampak krčila. Postopek diktira razvpiti 50. člen evropske pogodbe, spisan v vzdušju bojazni pred avstrijskimi svobodnjaki in zato oblikovan strogo in nepopustljivo. Po dveh letih država preneha biti članica – z dogovorom ali brez njega. V Bruslju brexit vidijo kot škodljiv za obe strani, cilj politike in pogajalcev je omejiti škodo. Britansko izstopanje iz povezave je politično občutljivo in hkrati tehnično izjemno zapleteno. Kakšna bodo pogajanja in kaj utegnejo prinesti, je nemogoče napovedovati tudi zato, ker politično retoriko zaznamuje predvolilna kampanja v Združenem kraljestvu, pa tudi letošnje francoske predsedniške in parlamentarne ter nemške parlamentarne volitve. Erika Štular.
V drugem krogu francoskih predsedniških volitev 7. maja se bosta pomerila predstavnika dve različnih slogov in političnih pristopov. 39-letni Emmanuel Macron velja za izrazito proevropskega kandidata, medtem ko vzpon 48-letne Marine Le Pen simbolizira večletno krepitev podpore v Evropi evroskeptičnim politikom in strankam. Javnomnenjske raziskave napovedujejo zmago Macronu, a je tako v Franciji kot drugod slišati opozorila, da volilna tekma še zdaleč ni odločena. Avtor oddaje: Matjaž Trošt.
Tok migrantov iz podsaharske Afrike čez divjo Libijo in nepredvidljivo morje v Italijo beleži tragične rekorde – ne le po številu na novo prispelih migrantov, ampak tudi preminulih v puščavi in v brodolomih. Obvladovanje tega pojava je ena najpomembnejših nalog, ki si jih je zastavila vlada Paola Gentilonija. Italijanski in evropski sporazum z mednarodno priznano vlado v Tripolisu predvidevata utrditev južnih meja Libije, usposobitev njene obalne straže in posledično zaprtje trenutno najpomembnejše migrantske poti v Evropo. Ukrepi na domačem prizorišču vključujejo še poenostavitev azilnih postopkov in ustanavljanje novih centrov za repatriacijo potencialno nevarnih migrantov. Toda – ali bo problem, ki daje vetra v krila opozicijskih populistov, s tem res odpravljen? Avtor oddaje: Janko Petrovec.
Evropska unija ima od prejšnjega meseca v vesolju nov satelit z imenom Sentinel 2B. Je peti satelit iz družine Sentinel,ki v okviru programa za opazovanje zemlje Copernicus zbirajo podatke o našem planetu. Na Zemljo pošilja posnetke zemeljskega površja, ki so pogosto izjemno lepi, predvsem pa uporabni na številnih področjih. Izstrelitev je v Francoski Gvajani spremljala tudi Erika Štular in ob tem ugotavljala, da je vesoljska industrija postala velik posel in v veliki meri tudi domena zasebnih podjetij, podatki iz vesolja pa postajajo vse bolj nepogrešljiv del življenja in političnega odločanja. Izstrelitev si je ogledala Erika Štular.
Bo Turčija dokončno sklenila z demokratične poti? O tem se bomo spraševali v oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti teden dni pred referendumom, na katerem bodo Turki glasovali o ključnih spremembah ustave, ki bodo močno okrepile predsednika Recepa Tajipa Erdogana. Če bo referendum uspel in, v skladu z zadnjimi javno mnenjskimi raziskavami, bo, Turčija ne bo več parlamentarna, temveč predsedniška republika. Parlament bo izgubil svojo moč, ukinjena bo funkcija premierja, ministre bo nastavljal in odstavljal predsednik. To bo še naslednja dva mandata Erdogan, ki je vse bolj avtokratski, neprizanesljiv do opozicije, kritičnih novinarjev, vse bolj skregan je tudi z Evropo. A Turčija, bolj ali manj demokratična, ostaja edino, tako imenovano, tamponsko območje, med nemirnim in vse bolj nestabilnim Bližnjim vzhodom ter Evropsko unijo. Zato bo ta s Turčijo morala še naprej sodelovati, še posebej glede spoštovanja begunskega dogovora. Podrobneje Karmen Švegl.
Libanon, država pol manjša od Slovenije, je postal v minulih letih začasni dom več kot milijonu in pol sirskih beguncev. Našli so zatočišče pred vojno, kljub temu pa odrinjeni na rob družbe čakajo na boljše čase, predvsem na konec sirske vojne. V kakšnih razmerah živijo in kdo jim pomaga? Kje vidijo prihodnost? In kako majhni Libanon zmore tako velikansko begunsko breme? Avtor: Blaž Ermenc.
Ali bo na Korejskem polotoku izbruhnila nova, že druga korejska vojna. Kakšne so možnosti da bodo Združene države Amerike preventivno napadle severno Korejo , ali se je severnokorejski najvišji vodja pod kakršnimi koli pogoji pripravljen odpovedati jedrskemu in drugemu orožju za množično uničevanje, kakšna je pri tem vloga Kitajske? Več o teh temah pa naš pekinški sodelavec Uroš Lipušček v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti.
Ob skorajšnji 60.ti obletnici podpisa Rimske pogodbe, s katero so bili postavljeni temelji za današnjo unijo, je Evropa pred razmislekom o svoji prihodnosti in novi usmeritvi. Kako učinkovito delujejo njene skupne institucije in rešujejo številne probleme, ki so resno posegli v vsakdanje življenje državljanov? Socialni del Evrope izginja, politične elite pa se kot še nikoli doslej soočajo z zmanjšano legitimnostjo. O delovanju Unije, njenih prednostih in pomanjkljivostih se je Sandra Brankovič pogovarjala s sodelavko Inštituta za varnostna vprašanja v Parizu dr. Sabino Lange.
Nizozemska je pred pomembnimi parlamentarnimi volitvami. V raziskavah javnega mnenja vodi populistični politik Geert Wilders, ki v predvolilni kampanji napada priseljence in nasprotuje Evropski uniji. Se Nizozemski, ustanovni članici Evropske unije in državi z naklonjenim odnosom do priseljencev, obeta volilna zmaga desničarskih populistov? Tak razplet bi lahko vplival tudi na druge evropske države, še posebej na Francijo, ki bo imela prvi krog predsedniških volitev čez dober mesec dni. Eppur si muove - In vendar se vrti z Eriko Štular.
Britanska vlada bo ta mesec sprožila 50. člen lizbonske pogodbe in s tem začela izstopna pogajanja z Evropsko unijo. Trajala naj bi predvidoma dve leti in po mnenju številnih ne bodo prav gladka. Kako je Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske sploh pripravljeno na izstop iz Evropske unije po več kot štiridesetih letih članstva? Vlada premierke Therese May trdi, da je na pogajanja pripravljena. Oddajo je pripravila Nina Kojima.
Neveljaven email naslov