Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1157 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Politični vpliv se meri z različnimi vatli. Pogosto so vplivni ljudje, od katerih tega niti ne bi pričakovali. Združene države Amerike imajo izjemno zadržano, skrivnostno prvo damo. Podobno kot s političnim vplivom je tudi s skrivnostnostjo. Zmeraj se postavi vprašanje, kaj je zadaj in skrito. O Slovenki in Američanki številka ena pogosto govorijo, da živi v zlati kletki, da ne mara javnosti in izpostavljanja. Dolgoletna novinarka časopisa The Washington Post, Pulitzerjeva nagrajenka Mary Jordan, na prvo damo gleda popolnoma drugače. V svoji novi knjigi »Umetnost njenega načina - Še ne povedana zgodba Melanie Trump« jo opisuje kot hladnokrvno, inteligentno in preračunljivo žensko, ki dobro ve, kaj hoče, in kako to doseči, pa tudi žensko, katere zlasti kadrovski presoji predsednik Združenih držav Amerike zelo zaupa. Kot zatrjuje Mary Jordan, je v Beli hiši najnevarnejše mesto, na katerem se lahko znajde tam zaposleni, na muhi Melanie Trump. Z Mary Jordan se je pogovarjal dopisnik iz Washingtona Andrej Stopar.
Ruski volivci so na referendumu 1. julija podprli ustavne spremembe, ki jih je v začetku leta predlagal predsednik Vladimir Putin. Zanje je glasovalo skoraj 78 odstotkov ljudi. Volivci so odločali o svežnju kar 206 popravkov, med katerimi je najpomembnejše dopolnilo o številu predsedniških mandatov. Ta bosta dva, kljub temu pa bo Putin, ki državo vodi že dve desetletji, na oblasti lahko ostal do leta 2036, ko bo star 84 let. V ustavi, ki jo številni imenujejo Putinova ustava, je prvič omenjen Bog, poroka je mogoča le med moškim in žensko, v 67. členu ustave pa so dodali, da ruskega ozemlja ni mogoče odtujiti. S sprejetimi amandmaji se moč predsednika krepi. Prvi mož Kremlja bo lahko imenoval in odstavljal ustavne in vrhovne sodnike ter državnega tožilca, po posvetu s Svetom federacije bo imenoval tudi ministre za obrambo, pravosodje, zunanje in notranje zadeve.
Dan neodvisnosti v Združenih državah Amerike, ki ga obeležujejo 4.julija, mineva povsem v znamenju pandemije novega korona virusa in vztrajnih množičnih protestov proti trdovratnemu rasizmu, ki je globoko zakoreninjen v ameriški družbi tudi več kot stoletje in pol po odpravi suženjstva. A v resnici je rasizem razširjen po vsem svetu, v Združene države Amerike pa ga je s kolonialističnimi praksami izvozila Evropa.
Pandemija korona je v veliko, morda eksistencialno krizo pahnila tudi Evropsko unijo. Prvi refleksi posameznih članic so pokazali, da nacionalni interesi še vedno prevladajo nad skupnimi, evropskimi. A predsedovanje Svetu Evropske unije s 1. julijem prevzema Nemčija, država, ki se je napake nacionalnih interesov prva zavedela in jih skuša vse od takrat odpraviti. O načrtih, nalogah, razmišljanjih nemške politike glede predsedovanja v tokratnem Eppur si muove.
Po hitrem širjenju okužb s koronavirusom v Aziji, Evropi in Združenih državah Amerike je novo žarišče postala Latinska Amerika z več kot 1,6 milijona okuženih. V resnici pa je tam število okuženih in tudi smrtnih žrtev veliko višje, kot kažejo uradni podatki. Epidemiologi pa zaradi bližajoče se zime na južni polobli opozarjajo, da bo epidemija vrh dosegla šele v prihodnjih tednih. Številne države v regiji pa se že tako soočajo s težavami.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Športni dogodki se po nekaj mesecih vračajo na televizijske zaslone in na radijske valove, gledalcev na tekmah in dirkah pa še nekaj časa ne bo. Kaj se dogaja s tekmovanji in kaj prinaša prihodnost prvenstev, ki se lahko po finančni moči primerjajo z največjimi in najbogatejšimi podjetji in korporacijami, v oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Aljaž Golčer.
13-ega julija, na 100-to obletnico požiga tržaškega Narodnega doma, naj bi Italija končno vrnila lastništvo stavbe slovenski narodni skupnosti. Ob tej priložnosti se bosta na slovesnosti v Trstu sešla predsednika obeh držav, Borut Pahor in Sergio Mattarella. Kdaj bo Narodni dom zasijal v novi podobi? Kaj naj bi vseboval? Katere ovire so še na poti do dejanske vrnitve palače v slovenske roke? Več v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Avtor je Blaž Ermenc.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Turistična panoga je pred težko nalogo, kako organizirati sezono, da bodo turisti varni. Še vedno ni jasno, kako bodo države odpirale meje, kako bodo postavljale omejitve ter ali bo pretok ljudi veljal za vse države članice Evropske unije. Velik izziv je tudi, kako privabiti turiste ob negotovi gospodarski prihodnosti? Več z dopisniki v oddaji Eppur si muove - in vendar se vrti.
Omemba Vatikanskega tajnega arhiva ne navdihuje samo zgodovinarjev. S svojimi edinstvenimi zbirkami dokumentov in zaupnih poročil je namreč neizčrpna zakladnica virov o svetovni zgodovini. V začetku marca je Vatikan odprl arhiv o pontifikatu papeža Pija XII., ki zadeva obdobje od leta 1939 do leta 1958. Odprtje arhiva je naročil papež Frančišek, tudi zaradi nasprotujočih si ocen vloge Pija XII. med II. svetovno vojno.
V drugi od treh oddaj ob 100-ti obletnici požiga tržaškega Narodnega doma bomo govorili o usodnih posledicah požiga za Slovence na Primorskem ter o fašističnem nasilju, ki je sledilo. Lahko potegnemo vzporednice med dogajanjem leta 1920 z zdajšnjimi časi? Več o obdobju, ki je močno zaznamovalo slovensko-italijanske odnose, v oddaji Eppur si muove. Avtor je Blaž Ermenc.
Epidemija novega koronavirusa je za italijansko mafijo prišla kot naročena, saj nesreča prebivalstva in gospodarska kriza zanjo predstavljata izjemno priložnost. Ne gre le za državno in evropsko pomoč, do katere želi priti prek svojih slamnatih podjetij, ampak tudi za ponovno rast vpliva med prebivalci italijanskega juga, ki se v stiski zaradi izpada dohodkov zadolžujejo pri mafijskih organizacijah. Gre za podjetnike, ki jih bodo državna pomoč in bančni krediti morda obšli; gre za tisoče nezakonitih delavcev, brez katerih bodo trpela italijanska polja. Mafijske lovke lahko sežejo daleč - nevarnosti, da se bo njena moč znova okrepila, pa se zavedajo tudi v državnem vrhu. Mafija v času koronavirusa - v tokratni oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil rimski dopisnik Janko Petrovec .
Karantena zaradi koronavirusa se je v številnih državah prevesila v drugi mesec. Novinarji dopisniki, ki poročajo o razmerah, pa se pri svojem delu srečujejo s številnimi omejitvami, ovirami in tudi zapleti. Kako so se prilagodili na nove razmere, več o tem v drugem delu oddaje
Zaradi izbruha koronavirusa smo v le nekaj dneh sprejeli veliko bolj radikalne ukrepe od tistih, h katerim za blaženje podnebnih sprememb pozivajo znanstveniki. Marsikaj je torej mogoče storiti – če le je volja. Se bomo iz te lekcije česa naučili? Bodo vendarle tudi politiki zmogli sprejeti ukrepe za reševanje podnebne krize, ki je dolgoročno največja grožnja človeštvu?
Letos mineva 100 let od požiga Narodnega doma, mogočnega simbola slovenske prisotnosti v središču Trsta. Požig stavbe in nasilje, ki ga je spremljalo, sta močno zaznamovala življenje tržaških Slovencev in primorskih Slovencev nasploh. Sledila so črna leta fašizma in zatiranje vsega slovenskega. Več pa v prvi od treh oddaj Eppur si muove, namenjenih dogodkom pred 100 leti in pomenu Narodnega doma, ki naj bi ga Italija letos končno vrnila slovenski manjšini.
Pred 25-imi leti so med sedmerico evropskih držav padle meje in prvič je bilo mogoče iz Nemčije do Portugalske pripotovati brez nadzora ob prehajanju državnih meja. Schengensko območje se je vmes širilo tudi onkraj držav članic Evropske unije, se v času begunske krize znašlo na resni preizkušnji, nadzor na notranjih mejah pa v času novega koronavirusa zaznamuje tudi zdajšnjo obletnico. Na 25 let odpiranja evropskega prostora se oziramo v tokratni oddajo Eppur si muove – In vendar se vrti.
V času epidemije novega koronavirusa in vse strožjih ukrepov glede gibanja v javnosti se tudi novinarji soočajo s številnimi omejitvami, ki so lahko velike ovire pri njihovem delu. Med drugim potrebujejo posebna dovoljenja za snemanja na javnih krajih in tako kot drugi morajo upoštevati varnostno razdaljo med ljudmi. Tudi zanje velja delo na domu, pa je to sploh mogoče? Naši dopisniki iz različnih držav bodo v oddaji Eppur si muove predstavili svoj vsakdan v času karantene.
Odnosi med Turčijo in Evropsko unijo so se precej zaostrili, ko je predsednik Recep Tayyip Erdogan odprl meje in zagrozil, da bo spustil več milijonov migrantov proti Evropi. V Grčiji pri nezakonitem prestopu meja vsak dan primejo tisoč migratov, ki se že tako spopadajo s težkimi razmerami v begunskih centrih – tako na celini kot na otokih. Bruselj in Ankara sta začela rešitev iskati na pogovorih. Kaj se zares dogaja na grško-turški meji ter na najbolj obremenjenem grškem otoku Lesbos in koliko migrantov je skozi Grčijo že prišlo v Unijo, bomo preverili z dopisniki na terenu.
Papež Frančišek si je za letos zastavil tri naloge, ki dvigujejo prah: svetovni dogovor o izobraževanju, zagovor pravičnejše porazdelitve sadov svetovnega gospodarstva in reformo ustave vatikanske države. Ob tem ga zasledujeta še najmanj dve lanski zgodbi: problem boja proti pedofilom v cerkvi in vprašanje preseganja duhovniškega celibata. Bergoglia ob temeljnem spreminjanju cerkve kritizirajo z vseh strani.
Neveljaven email naslov