Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po izredno burnem grškem poletju Grčijo čaka tudi vroča politična jesen. Pred le osmimi meseci je na predčasnih volitvah v Grčiji prepričljivo zmagala Siriza, z obljubo, da bo končala tako imenovane varčevalne ukrepe in na pogajanjih z mednarodnimi posojilodajalci dosegla bolj človeške pogoje, ki bodo omogočili gospodarsko rast in delovna mesta. Toda premier Cipras med evropskimi sogovorniki ni naletel na nikakršno razumevanje in je bil, kljub močni podpori domačih volivcev na julijskem referendumu, prisiljen poklekniti. Ponižana Grčija je za ceno novih ukrepov dobila še en finančni program, Cipras pa je odstopil. Grke tako čakajo nove predčasne volitve.. Več v oddaji Eppur si muove – In vendar. Pripravila jo je Špela Novak.
1159 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Po izredno burnem grškem poletju Grčijo čaka tudi vroča politična jesen. Pred le osmimi meseci je na predčasnih volitvah v Grčiji prepričljivo zmagala Siriza, z obljubo, da bo končala tako imenovane varčevalne ukrepe in na pogajanjih z mednarodnimi posojilodajalci dosegla bolj človeške pogoje, ki bodo omogočili gospodarsko rast in delovna mesta. Toda premier Cipras med evropskimi sogovorniki ni naletel na nikakršno razumevanje in je bil, kljub močni podpori domačih volivcev na julijskem referendumu, prisiljen poklekniti. Ponižana Grčija je za ceno novih ukrepov dobila še en finančni program, Cipras pa je odstopil. Grke tako čakajo nove predčasne volitve.. Več v oddaji Eppur si muove – In vendar. Pripravila jo je Špela Novak.
Hrvaška se je Evropski uniji pridružila pred desetimi leti. Po začetniških težavah tako s prilagajanjem zakonodaji kot z izkoriščanjem sredstev iz evropskih skladov, Hrvaška zdaj bolje krmari skozi evropske politike. A samo članstvo v Uniji pa našim južnim sosedom ni prineslo niti velikega gospodarskega napredka niti popolne demokratizacije družbe in oblasti. Navadni državljani Unijo še vedno doživljajo le kot blagajno brezplačnega denarja, k tej podobi pa je v veliki meri pripomogel sam predsednik vlade Andrej Plenković, ki sebi pripisuje skoraj vse zasluge za trenutni položaj Hrvaške v evropski družini. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Tajvan je država, ki uradno ne obstaja. Kljub temu se na otoku, ki je po bruto domačem proizvodu na prebivalca prehitel celo Japonsko, v nebo vzpenjajo lesketajoči se nebotičniki. Tajvana si zaradi pritiska Kitajske skoraj nihče več ne upa priznati. Pred prelomnimi predsedniškimi volitvami so iz Pekinga žugali volivcem, naj se odločajo med vojno in mirom; naj torej ne podprejo napačnega kandidata. A so storili prav to, za predsednika otoka so izvolili politika, ki se je nekoč razglašal za borca za pragmatično neodvisnost otoka. Laj Čing Te je med kampanjo svoje stališče omilil in zagovarjal ohranitev statusa quo v Tajvanski ožini. Tajvanci v strahu pričakujejo kitajski odziv, čeprav poznavalci razmer menijo, da se Peking za vojaški spopad vsaj za zdaj ne bo odločil.
Združeni narodi so kot institucija nujni v mednarodni skupnosti, a ne delujejo v skladu s temelji, na katerih so bili zasnovani. Predvsem Varnostni svet je talec partikularnih interesov velesil. Slovenija, ki je s prvim januarjem uradno nastopila dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta, je omenjeni položaj kljub temu prevzela z optimizmom in si bo prizadevala, da bi naredila čim več koristnega.
Navzven sta sociala in skrb za človeka na vrhu političnih prioritet. Je pa vprašanje, ali politika o tem le govori ali to tudi res živi. Po mnenju Evropejcev iz 27-ih držav članic Unije je ključna vsebina, ki bi jo moral evropski parlament obravnavati v prihodnjem mandatu, boj proti revščini in družbeni izključenosti. Če bi si želeli bolj socialno Unijo, potem bi morale članice za začetek sprejeti standarde enotne davčne politike. V predvolilnem času bomo slišali veliko obljub, s katerimi bodo kandidati nagovarjali državljane – kako realno torej je, da bi vprašanje sociale pristalo na vrhu političnih prioritet? Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Podnebne konference so – poleg svoje pogajalske vloge glede zavez o zniževanju izpustov toplogrednih plinov – pomembne tudi kot prostor za strokovne razprave, predstavitve in druge dogodke in srečanja okoljevarstvenikov, strokovnjakov, novinarjev in drugih. Pa tudi za pogovore o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na življenje v nekaterih najbolj ranljivih državah, in za proteste, ki so bili v Dubaju sicer močno omejeni. Pot na konferenco je financiral podnebni sklad.
Ko je Jorge Bergoglio 13. marca leta 2013 postal papež Frančišek, je sprožil val zanimanja, ki se leta ni polegel. Bil je prvi neevropski papež po dvanajstih stoletjih, prvi Južnoameričan in prvi jezuit na prestolu Katoliške cerkve. Kardinalski zbor je od njega pričakoval dvoje: da bo prečistil vatikanske finance in Rimu približal periferije Cerkve. Papeško agendo si je nato popolnil s prizadevanji za revnejšo, evangelijsko in družbeno občutljivo Cerkev, ki bo sprejemala vse, ki so se doslej počutili odrinjene. Toda katoliški svet je desetletje pozneje kljub nespornim Frančiškovim dosežkom razklan med njegove privržence in nasprotnike, skepse pa je vse več tudi v papežu naklonjenih krogih. Razloga sta dva: medijska prenasičenost in nedoslednost v dejanjih – celo pri obravnavi zlorab, pri tem pa bode v oči tudi »primer Rupnik«.
Vsa Nemčija gleda njegove dokumentarne filme o dogajanju v vladi. Stephan Lamby je priznan dokumentarist, avtor številnih knjig in reden gost pogovornih omizij o politiki. Od blizu je spremljal nekdanjega kanclerja Helmuta Kohla, nekdanjega finančnega ministra Wolfganga Schäubla, leto in pol je komentiral poteze vlade kanclerja Olafa Scholza. Le nekdanja kanclerka Angela Merkel je bila preveč nezaupljiva. O izzivih in napakah trenutne vlade, o tem, kakšno dogajanje predvideva v prihodnosti in zakaj bo Angela Merkel prihodnjo jesen prekinila molk, pojasnjuje v pogovoru z Majo Derčar Stephan Lamby.
Trpljenje Palestincev v Gazi dobiva biblijske razsežnosti. Je mogoče, da svetovna skupnost 75 let nemo opazuje kršenje vseh pravil, na katerih počiva ureditev po drugi svetovni vojni? Utrip Gaze, utrip Bližnjega vzhoda bomo skušali razložiti z demografsko sliko in pričanjem posameznika z neposredno izkušnjo.
V prejšnjih mesecih smo bili priča izraelskemu in ruskemu političnemu poigravanju z mislijo o uporabi jedrskega orožja. Moskva se je umaknila iz dveh pomembnih pogodb, tako Rusija kot Združene države Amerike in Kitajska pa v izjemno zaostrenem ozračju medsebojnih odnosov modernizirajo območja nekdanjih jedrskih poskusov. Udeleženci drugega srečanja podpisnic Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja, ki se je v petek končalo v New Yorku, so zato 9 jedrskih držav vnovič pozvali, naj se odpovedo tako jedrskemu orožju kot teoriji o njegovi moči odvračanja od spopadov.
Na Nizozemskem je prepričljiva zmaga desničarskega politika Geerta Wildersa, ki je na parlamentarnih volitvah zbral zajeten, skoraj četrtinski delež volilnih glasov, sprožila pravi politični potres, ki je močno stresel tudi ustanove Evropske unije. Politični veteran z najdaljšim parlamentarnim stažem na Nizozemskem, ki bi zaprl mošeje in islamske šole, prepovedal Koran, močno omejil priseljevanje ter dodeljevanje azila, državo odpeljal iz Evropske unije in ustavil nizozemsko dobavo orožja Ukrajini, je po desetletju politične osame najverjetnejši kandidat za sestavo nove tamkajšnje vlade. Kdo bi šel z njim v koalicijo? Kaj bi njegova vlada pomenila za vlogo in vpliv Nizozemske na evropskem političnem parketu? Je njegova zmaga veter v jadra drugim evropskim desničarjem in preroško znamenje pred evropskimi volitvami? Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Teroristični napad Hamasa in vojaški odgovor Izraela sta odprla prastaro rano: protisemitska čustva. V Nemčiji se je sovraštvo do Judov v zadnjih letih okrepilo, iz tlečih predsodkov pa se je na ulicah razvil protisemitski požar s protesti in izgredi, hujskanjem in ustrahovanjem nemških judov. Islamska skupnost se je na dogajanje odzvala pozno, njeno obsojanje protisemitizma se je zdelo neiskreno, pretehtano, pod pritiskom. Izkazalo se je, da je sovraštva do Judov več med priseljenci in med mladimi. Spomin na holokavst bledi. V zadnjih tednih pa je se pokazalo tudi, kako koristni so globlji pogovori o konfliktu na bližnjem vzhodu.
Močno zaostreni odnosi med Beogradom in Prištino zaradi nasilja v Banjski na severu Kosova, kjer so bili septembra ubiti kosovski policist in trije srbski napadalci, ogrožajo stabilnost v celotni regiji. Srbija pričakuje vzpostavitev Zveze občin s srbsko večino s širokimi pooblastili in avtonomijo, Kosovo ne želi nove Republike srbske in pričakuje srbsko priznanje. Mednarodna skupnost pa pritiska na obe strani za normalizacijo odnosov.
Kako zagotoviti pravičen energetski prehod in preprečiti, da bi sprejemanje podnebnih ukrepov ustvarjalo nove neenakosti? Zakaj je to povezano z idejo od-rasti? Govorjenje o pravičnem prehodu je namreč pogosto izgovor za to, da v prizadevanjih za blaženje podnebnih ukrepov ne storimo nujnih korakov naprej, češ da bi na primer zapiranje rudnikov zaustavilo gospodarski razvoj določenih regij. A kot poudarjajo zagovorniki koncepta odrasti, na svetu proizvedemo dovolj dobrin za vse, tudi ob pričakovanem nadaljnjem povečevanju števila prebivalstva. Težava pa je v njihovi porazdelitvi.
Multilateralizem je v krizi, saj reševanje najbolj perečih svetovnih problemov poteka zunaj Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij. Ukrajinska kriza in najnovejše napetosti na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko prerasle v širši regionalni spopad, so vnovič osvetlile poglabljanje razkola med svetovnimi silami. Varnostni svet v obeh primerih ni zmožen sprejeti rešitve v interesu svetovnega miru in varnosti, kar vodi v upad zaupanja in kredibilnosti svetovne organizacije. Države globalnega juga, ki so največje žrtve tako imenovane večdimenzionalne krize v svetu, pozivajo k novi, bolj pošteni svetovni ureditvi. Da bi Združeni narodi ostali osrednja večstranska organizacija, bo treba prenoviti članstvo v Varnostnem svetu, da bo odseval nove velike sile, predvsem afriške države. Regionalne in druge interesne povezave bodo zagotovo ostale pomembne, a vezane na OZN.
Po januarskem ujetju in septembrski smrti zloglasnega sicilskega mafijskega šefa Mattea Messine Denara se poznavalci dinamik italijanskih kriminalnih organizacij sprašujejo, ali bo Cosa Nostra kmalu dobila novo centralizirano vodstvo, ki ga pogreša že desetletja. Tostran Messinske ožine, v Kalabriji, ki zaradi mednarodnega preboja 'Ndranghete in njenega vpliva na lokalno gospodarstvo vse bolj velja za izgubljeno deželo Italije, vlada obup. Toda država je v zadnjem času pokazala odločnost v boju proti kampanjski Camorri, zlasti v mestecu Caiváno v zaledju Neaplja, ki se ga je odločila iztrgati mafijskemu nadzoru. Toda koliko je še podobnih »kajvánov« po Italiji? Nemara v jadranski Apuliji, kjer Società Foggiána velja za zdaj najbolj krvavo mafijsko združbo? Pod črto se postavlja vrsta vprašanj, tudi o morebitnih izgubah države, če bi bila odločna in dosledna v proti-mafijskem boju. 150 milijard evrov, kolikor na leto obrnejo italijanske mafijske organizacije, je namreč skoraj desetina bruto domačega proizvoda Italije, večji del okuženega in opranega denarja pa tako ali drugače pomaga poganjati zakonito gospodarstvo. O začaranem krogu mafij in boja proti njim.
Konec septembra so v Clevelandu v ZDA potekali zdaj že tradicionalni Slovenski dnevi. Tradicionalni, ker so potekali tretjič, in ameriški rojaki upajo, da bodo tudi po odhodu slovenske generalne konzulke Alenke Jerak, ki zaokroža mandat, potekali tudi v prihodnje. Zdi se namreč, da na obronkih slovenstva osebna zavzetost pomeni še več, kot sicer, da dogajanje zaživi. Predvsem pa imajo dnevi, ki povezujejo slovensko skupnost, koga nagovarjati. V Clevelandu in širši oklici še zmeraj živi približno 80 tisoč ljudi, ki se opredeljujejo za Slovence.
Samozavestna Poljska je v marsičem sinonim za prave ekonomske politike, s katerimi hitro zapira razvojni zaostanek za povprečjem Unije. Država je hitro in nesebično priskočila na pomoč milijonu in pol ukrajinskih beguncev, odigrala je osrednjo vlogo pri dobavah orožja napadeni sosedi, vladajoča stranka Zakon in pravičnost pa je v dveh mandatih preskušala meje demokracije in vladavine prava. Poljaki bodo v nedeljo odšli na volišča. Kako kaže vladajoči stranki? Ji bo omogočeno državo dokončno spremeniti v neliberalno demokracijo?
Kako pomemben je pouk slovenskega jezika za narodno skupnost, se dobro zavedajo tudi rojaki na Hrvaškem. Pred 70 leti so po zaslugi Zore Avsec na Reki imeli celo svojo slovensko šolo, ki pa je delovala samo tri leta. Manjšinska zakonodaja zdaj omogoča učenje slovenščine v osnovnih in srednjih šolah, vendar mora biti za to izpolnjenih več pogojev. Ledino so orali pred 17 leti na reški osnovni šoli Pećine, tri leta pozneje so prvi uvedli redni pouk slovenskega jezika in kulture. Med učenci in dijaki postaja vse bolj prepoznaven in zanimiv izbirni predmet, to pa za samo uvedbo ni dovolj. Kakšen je odziv med ravnatelji? Kako je z učbeniki in še najpomembnejše, kako je z usposobljenimi učitelji in profesorji? O izzivih poučevanja slovenskega jezika na hrvaških šolah se bo Mateja Železnikar pogovarjala z vodjo reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Barbaro Riman in učiteljico Vido Srdoč, ki je leta 2009 prva začela poučevati slovenščino na osnovni šoli Pećine. V oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti iz Slovenskega doma Bazovica na Reki.
Indija, država z največ prebivalci na svetu, želi dohiteti in prehiteti Kitajsko tudi kot gospodarska sila. A pred njo je še dolga in izzivov polna pot. Reformirati bo morala šolski sistem, izboljšati infrastrukturo in se spopasti s korupcijo. Ima pa tudi prednosti, kot je demokratični sistem, s številnimi visoko izobraženimi in angleško govorečimi ljudmi. Podjetja, ki želijo zmanjšati odvisnost od Kitajske, že selijo svojo proizvodnjo v Indijo. Poznavalci ji napovedujejo svetlo prihodnost, če bo znala izkoristiti svoje prednosti. Njeno največje bogastvo so ljudje, mlado prebivalstvo. Vsi ti ljudje so delavci in potrošniki hkrati, so prihodnost Indije.
V zadnjem nagovoru o stanju v Evropski uniji v tem mandatu je predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen precejšnjo pozornost namenila gospodarstvu in nadaljevanju vlaganj v zelene tehnologije. Ob ohlajanju svetovnega gospodarstva države iščejo rešitve za krepitev rasti, Komisiji bo pri snovanju načrta pomagal nekdanji šef evropske centralne banke Mario Draghi. Je to prava odločitev ob upoštevanju dejstva, da so naravni viri na planetu omejeni, da število prebivalcev še narašča in je zato vse težje omogočiti spodobno življenje in ustrezno kakovost javnih storitev, in sicer ob čim manjšem povzročanju okoljske škode? Ideja, da moramo namesto gospodarske rasti v ospredje postaviti povsem druga merila, kot so kakovost življenja, zadovoljstvo, tudi sreča, ima vse več privržencev. Številni tudi poudarjajo, da se moramo načrtno lotiti odrastí, sicer tvegamo, da se bo ta zgodila nenačrtovano in nam zaradi svoje nepredvidljivosti povzročila velike težave.
Neveljaven email naslov