Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Turčija je znova pred parlamentarnimi volitvami. In to v čedalje bolj težavnih časih, ko se spopadi med kurdskimi uporniki in turško vojsko vse bolj zaostrujejo, ko eksplodirajo podtaknjene bombe. Državo je pred tedni pretresel najhujši teroristični napad, v katerem je bilo ubitih skoraj sto ljudi. Zanj naj bi odgovorna Islamska država. Turčijo vse bolj hromi tudi begunska kriza; v državi si je poiskalo zatočišče že več kot dva milijona Sircev. Predsednik Recep Tayip Erdogana je predčasne volitve dejansko izsilil, da bi se obdržal na oblasti in lahko okrepil dogovor z Evropsko unijo. V zameno za zajezitev begunskega vala, ki proti Evropi prihaja prav iz Turčije, si obeta liberalizacijo vizumske politike in otoplitev odnosov z Evropsko unijo, kar si številni Turki še kako želijo.
Turčija je znova pred parlamentarnimi volitvami. In to v čedalje bolj težavnih časih, ko se spopadi med kurdskimi uporniki in turško vojsko vse bolj zaostrujejo, ko eksplodirajo podtaknjene bombe. Državo je pred tedni pretresel najhujši teroristični napad, v katerem je bilo ubitih skoraj sto ljudi. Zanj naj bi odgovorna Islamska država. Turčijo vse bolj hromi tudi begunska kriza; v državi si je poiskalo zatočišče že več kot dva milijona Sircev. Predsednik Recep Tayip Erdogana je predčasne volitve dejansko izsilil, da bi se obdržal na oblasti in lahko okrepil dogovor z Evropsko unijo. V zameno za zajezitev begunskega vala, ki proti Evropi prihaja prav iz Turčije, si obeta liberalizacijo vizumske politike in otoplitev odnosov z Evropsko unijo, kar si številni Turki še kako želijo.
1159 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Turčija je znova pred parlamentarnimi volitvami. In to v čedalje bolj težavnih časih, ko se spopadi med kurdskimi uporniki in turško vojsko vse bolj zaostrujejo, ko eksplodirajo podtaknjene bombe. Državo je pred tedni pretresel najhujši teroristični napad, v katerem je bilo ubitih skoraj sto ljudi. Zanj naj bi odgovorna Islamska država. Turčijo vse bolj hromi tudi begunska kriza; v državi si je poiskalo zatočišče že več kot dva milijona Sircev. Predsednik Recep Tayip Erdogana je predčasne volitve dejansko izsilil, da bi se obdržal na oblasti in lahko okrepil dogovor z Evropsko unijo. V zameno za zajezitev begunskega vala, ki proti Evropi prihaja prav iz Turčije, si obeta liberalizacijo vizumske politike in otoplitev odnosov z Evropsko unijo, kar si številni Turki še kako želijo.
Turčija je znova pred parlamentarnimi volitvami. In to v čedalje bolj težavnih časih, ko se spopadi med kurdskimi uporniki in turško vojsko vse bolj zaostrujejo, ko eksplodirajo podtaknjene bombe. Državo je pred tedni pretresel najhujši teroristični napad, v katerem je bilo ubitih skoraj sto ljudi. Zanj naj bi odgovorna Islamska država. Turčijo vse bolj hromi tudi begunska kriza; v državi si je poiskalo zatočišče že več kot dva milijona Sircev. Predsednik Recep Tayip Erdogana je predčasne volitve dejansko izsilil, da bi se obdržal na oblasti in lahko okrepil dogovor z Evropsko unijo. V zameno za zajezitev begunskega vala, ki proti Evropi prihaja prav iz Turčije, si obeta liberalizacijo vizumske politike in otoplitev odnosov z Evropsko unijo, kar si številni Turki še kako želijo.
Odnosi med Turčijo in Evropsko unijo so se precej zaostrili, ko je predsednik Recep Tayyip Erdogan odprl meje in zagrozil, da bo spustil več milijonov migrantov proti Evropi. V Grčiji pri nezakonitem prestopu meja vsak dan primejo tisoč migratov, ki se že tako spopadajo s težkimi razmerami v begunskih centrih – tako na celini kot na otokih. Bruselj in Ankara sta začela rešitev iskati na pogovorih. Kaj se zares dogaja na grško-turški meji ter na najbolj obremenjenem grškem otoku Lesbos in koliko migrantov je skozi Grčijo že prišlo v Unijo, bomo preverili z dopisniki na terenu.
Papež Frančišek si je za letos zastavil tri naloge, ki dvigujejo prah: svetovni dogovor o izobraževanju, zagovor pravičnejše porazdelitve sadov svetovnega gospodarstva in reformo ustave vatikanske države. Ob tem ga zasledujeta še najmanj dve lanski zgodbi: problem boja proti pedofilom v cerkvi in vprašanje preseganja duhovniškega celibata. Bergoglia ob temeljnem spreminjanju cerkve kritizirajo z vseh strani.
Črna gora je veljala za najmanj problematično državo Zahodnega Balkana in najbolj pripravljeno kandidatko za vstop v Evropsko unijo. Vendar so množični shodi, ki so sledili spremembi zakona o verskih skupnostih, spomnili na večplastno identiteto Črnogorcev, in sicer vezano na srbski nacionalizem in tisto, ki stremi k neodvisnosti. Dogajanje v Črni gori se ujema tudi z vse bolj odkrito razdvojenostjo v pravoslavnem svetu in tako dobiva svojo mednarodno naravo.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Predsednik Rusije Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem letnem nagovoru narodu sredi januarja napovedal ustavne spremembe. To je presenetilo tako rusko kot mednarodno javnost. Napovedal je novo razmerje politične moči med nosilci ruske izvršilne in zakonodajne veje oblasti, hkrati je odstopila vlada premierja Medvedjeva, dolžnosti premierja pa je prevzel 53-letni Mihail Misuškin. V oddaji Eppur sui muove Miha Lampreht z nekdanjima diplomatoma in dopisnikoma iz Moskve Antonom Rupnikom in Bogoljubom Lacmanovičem razgrinja politične motive in cilje Putinove tranzicije oblasti po letu 2024, ko se mu izteče predsedniški mandat.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Libijski konflikt vstopa v 10-to leto. V tamkajšnje razmere se vpleta več tujih sil, vsaka s svojo računico in interesi. Nedavna berlinska konferenca, na kateri so poleg sprtih libijskih strani sodelovali številni tuji voditelji, ni prinesla preboja. Libijci, naveličani negotovih razmer in spopadov, pogrešajo izgubljeno stabilnost.
Prve oddaje Eppur si muove v tem letu posvečamo našemu okolju. Podnebne spremembe so ena največjih groženj človeštvu in prav človek je eden pomembnejših dejavnikov na podnebne spremembe. Kljub jasnim opozorilom znanstvenikov, da moramo ukrepati takoj, se politični odločevalci obotavljajo. Ukrepi bodo pomenili poseg v naš dosedanji način življenja. Vendar so nujni. V tokratni oddaji se osredotočamo na rabo naravnih virov in na njihov čim daljše zadrževanje v proizvodnem ter potrošniškem ciklu.
Prve oddaje Eppur si muove v tem letu namenjamo našemu okolju. Podnebne spremembe so ena največjih groženj človeštvu. Znanstveniki v okviru Medvladne skupine za podnebne spremembe so prvo poročilo, ki izpostavlja podnebne spremembe kot problem, s katerim se mora spopasti mednarodna skupnost, objavili že pred tridesetimi leti. Najpomembnejši mednarodni podnebni dogovor, znan kot pariški sporazum, je bil dosežen leta 2015, v njem pa so se države zavezale, da bodo do konca stoletja dvig povprečne globalne temperature omejile na največ dve stopinji Celzija, a ob cilju, da bi dvig temperature omejili še bolj, na stopinjo in pol. A eno so zaveze, drugo pa resničnost. In glede na dosedanja gibanja se bo temperatura do konca stoletja dvignila za več kot tri stopinje. V tretji oddaji Eppur si muove – in vendar se vrti pod skupnim naslovom »Zeleni januar« bomo govorili o ukrepih za blaženje podnebnih sprememb.
Prve oddaje Eppur si muove v tem letu posvečamo okolju. Podnebne spremembe so ena največjih groženj človeštvu. Ukrepi so nujni. Pri blaženju podnebnih sprememb mora svoj del naloge opraviti tudi Slovenija. Predvsem pa se mora pripraviti na njihove posledice. Naša država se segreva hitreje od svetovnega povprečja in tudi pri nas se že srečujemo s pogostejšimi vročinskimi valovi, več pa bo tudi suš in poplav. Imeti moramo načrt, kako v teh razmerah zagotoviti oskrbo s hrano. Kako se bo na vročinske valove in nove bolezni prilagodil zdravstveni sistem? Tudi smučišča bodo imela velike težave. O tem torej v drugi oddaji Eppur si muove – in vendar se vrti. Pripravili smo jih s skupnim naslovom »Zeleni januar«.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
NAPOVED: Podnebne spremembe so ena največjih groženj človeštvu. Kljub jasnim opozorilom znanstvenikov, kaj se nam obeta, če ne ukrepamo takoj, se politični odločevalci obotavljajo. Podnebna konferenca v Madridu se je končala brez konkretnih dogovorov. Nekaj upanja prinaša zeleni načrt Evropske komisije, v okviru katerega pa na konkretne ukrepe še čakamo. Ukrepi za blaženje podnebnih sprememb ne bodo enostavni in bodo pomenili poseg v naš dosedanji način življenja. Vendar so nujni. Prve oddaje Eppur si muove v tem letu zato posvečamo našemu okolju. Tematiki in tudi vremenu primerno smo jim dali skupni naslov »Zeleni januar«. Danes bomo govorili o vzrokih za podnebne spremembe in napovedih znanstvenikov. Ukrepe za blaženje podnebnih sprememb, predvsem pa za prilagajanje nanje, moramo sprejeti tudi v Sloveniji. Današnjo oddajo je pripravila Špela Novak.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Latinsko Ameriko je v preteklih mesecih zajel val množičnih protestov. Prebivalci zahtevajo boljše življenje in zmanjšanje socialnih razlik, odtujenim političnim elitam ne zaupajo več. So protesti povezani? Kakšni so skupni imenovalci tega socialnega vrenja? Nekateri analitiki že govorijo o latinskoameriški pomladi. Več o aktualnem dogajanju v državah Latinske Amerike v oddaji Eppur si muove.
Grčija si še vedno ni opomogla po veliki finančni in gospodarski krizi, čeprav so številke in projekcije spodbudne. Še vedno jo razjeda družbena kriza, ki se po desetih letih ostrih varčevalnih ukrepov še povečuje. Več o razmerah v Grčiji, ki jo pesti tudi begunsko vprašanje, v oddaji Eppur si muove.
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Kako vitalno Severnoatlantsko zavezništvo 70 let po ustanovitvi še kljubuje obrambno-varnostnim izzivom današnjih dni? H kateremu cilju je usmerjeno in kaj na tej poti razjeda njegovo enotnost? Kako naj se loteva zunanjih groženj? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bodo ob izteku jubilejnega leta ukvarjali tudi politični voditelji članic v Londonu.
Kitajska pomeni ne le drugo največje gospodarstvo na svetu, ampak vse bolj pridobiva tudi tehnološko moč in postaja velika tekmica zahoda. Mesti Šjan in Čangša v notranjosti države sta postali sinonim za njen hitri gospodarski razvoj. Kitajske tovarne na področju avtomobilske industrije izdelujejo predvsem električna vozila z lastno tehnologijo, inštituti pa se posvečajo razvoju tako imenovanih pametnih avtomobilov.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Z vojno v Siriji se mednarodna javnost spet bolj zanima za položaj Kurdov. Še vedno veljajo za največjo narodno skupnost brez države, vendar se zdi, da so po vsaki vojni močnejši. Brez njih trajni mir na Bližnjem vzhodu verjetno ni mogoč. Kdo so Kurdi, kaj jih dela posebne, kdo so njihovi nasprotniki in kdo zavezniki? Več o tem bo v oddaji Eppur si muove – in vendar se vrti pojasnil Marjan Vešligaj.
Neveljaven email naslov