Evropsko gospodarstvo se je v letu 2015 vrnilo na pot zmernega a počasnega okrevanja. Razmere v svetovnem gospodarstvu ostajajo težavne, Evropska unija pa vztraja pri politiki varčevanja, ki jo je zgolj nekoliko uravnotežila z načrti za spodbujanje investicij. Tudi za nekatere sporni monetarni ukrepi evropske centralne banke niso prinesli želenih rezultatov, rast cen je ostala šibka in finančni trgi se tudi na okrepljene ukrepe niso odzvali z navdušenjem. Zmerna gospodarska rast se še ne odraža na trgu dela. V območju evra je še vedno brez dela okrog 11 odstotkov ljudi, napovedi za novo leto so le za spoznanje boljše. A med članicami so ogromne razlike. Najtežje razmere so v edini evropski državi, ki ostaja v recesiji – Grčiji. Strahovi o razpadu evrskega območja so sicer zbledeli po poletnem dogovoru o tretjem programu pomoči državi v zameno za stroge reforme. A čeprav je zdaj menda na dobri poti, Grčijo najtežje reforme še čakajo in morebitni novi zapleti nikogar ne bi zares presenetili. Brez jasnega odgovora pa ostaja vprašanje, kakšne gospodarske posledice bosta imeli dve novi krizi, ki sta zaznamovali leto 2015 – begunska kriza in teroristične grožnje.