Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na balkanski begunski poti od meje do meje vsak dan potuje na tisoče ljudi – beguncev, ekonomskih migrantov. V Evropsko unijo jih velika večina stopi v Grčiji, državi, ki bremena vseh prebežnikov in pričakovanj Evropske unije, kako bo v tej krizi ravnala, že dolgo ne zmore več. Trdnjava pred prihodom v Unijo, ki se obdaja z ograjami, je tako postala makedonska Gevgelija, streljaj proč, v grškem Idomeniju pa so oblasti, prostovoljci in nenazadnje prebežniki, talci neenotne politike in vsak dan novih ukrepov. Naš balkanski dopisnik Boštjan Anžin je bil na grški in makedonski strani, pa tudi severneje v srbskem Preševu, kjer tisti, ki prestanejo rešeto najnovejših ukrepov, s katerimi naj bi – tudi po nareku Avstrije – vsaj omejili pritok ljudi, pridejo v Srbijo. Tu jih do Nemčije, ki je še vedno cilj velike večine, ločijo le še tri države. Na poti so Sirci in Iračani, za katere naj bi bila vrata še odprta, a le, če imajo osebne dokumente, ki pa jih tisti, ki zares prihajajo z vojnih območij, pogosto nimajo. Jezni Afganistanci, ki so jih spustili do meje z Makedoniju, a po novem ne smejo naprej. Maročani, Alžirci in drugi, ki so obstali v eni od držav na begunski poti in razmišljajo le o tem, kdaj bo priložnost, da ilegalno vstopijo v eno državo bolj severno. Obremenjeni so tudi prebivalci krajev, prek katerih je šlo zadnje mesece na desettisoče prebežnikov, prostovoljci, zaskrbljeni humanitarni delavci in policisti. Odnosi med državami so napeti. Evropska unija pa še vedno išče jasne in enotne odgovore na to krizo.
1159 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Na balkanski begunski poti od meje do meje vsak dan potuje na tisoče ljudi – beguncev, ekonomskih migrantov. V Evropsko unijo jih velika večina stopi v Grčiji, državi, ki bremena vseh prebežnikov in pričakovanj Evropske unije, kako bo v tej krizi ravnala, že dolgo ne zmore več. Trdnjava pred prihodom v Unijo, ki se obdaja z ograjami, je tako postala makedonska Gevgelija, streljaj proč, v grškem Idomeniju pa so oblasti, prostovoljci in nenazadnje prebežniki, talci neenotne politike in vsak dan novih ukrepov. Naš balkanski dopisnik Boštjan Anžin je bil na grški in makedonski strani, pa tudi severneje v srbskem Preševu, kjer tisti, ki prestanejo rešeto najnovejših ukrepov, s katerimi naj bi – tudi po nareku Avstrije – vsaj omejili pritok ljudi, pridejo v Srbijo. Tu jih do Nemčije, ki je še vedno cilj velike večine, ločijo le še tri države. Na poti so Sirci in Iračani, za katere naj bi bila vrata še odprta, a le, če imajo osebne dokumente, ki pa jih tisti, ki zares prihajajo z vojnih območij, pogosto nimajo. Jezni Afganistanci, ki so jih spustili do meje z Makedoniju, a po novem ne smejo naprej. Maročani, Alžirci in drugi, ki so obstali v eni od držav na begunski poti in razmišljajo le o tem, kdaj bo priložnost, da ilegalno vstopijo v eno državo bolj severno. Obremenjeni so tudi prebivalci krajev, prek katerih je šlo zadnje mesece na desettisoče prebežnikov, prostovoljci, zaskrbljeni humanitarni delavci in policisti. Odnosi med državami so napeti. Evropska unija pa še vedno išče jasne in enotne odgovore na to krizo.
Po junijskih evropskih volitvah počasi dobiva evropska kadrovska križanka končno podobo. Prihodnji teden bo Evropski parlament predvidoma potrjeval novo komisarsko ekipo, ki jo je – ne brez zapletov in nenačelnih političnih kupčij – sestavila Ursula von der Leyen. V komisarskem kolegiju bo slovenska komisarka Marta Kos zadolžena za resor širitve in povojne obnove Ukrajine. Kakšni izzivi jo čakajo tako na strani starih članic, ki utegnejo imeti zadržke do širjenja povezave na Zahodni Balkan, in kakšne ovire bodo morale še preskočiti države, ki bi se rade pridružile skupini držav z najvišje razvitimi demokratičnimi standardi na svetu?
Tudi po več kot 30 letih podnebnih pogajanj, katerih cilj je ustaviti naraščanje povprečne globalne temperature, se svetovni izpusti toplogrednih plinov povečujejo. Bistvenega napredka ni pričakovati niti od tokratne podnebne konference v Bakuju. Podnebna kriza se poglablja, svet pa v tako imenovanem boju za blaženje podnebnih sprememb dela le simbolične korake naprej – in velike dejanske korake v nasprotno smer. Številni poudarjajo, da so nujne korenite spremembe našega družbenega in gospodarskega sistema. Primer, da je možen tudi drug pristop k zelenemu prehodu, to je s skupnim delovanjem delavskih in okoljskih gibanj, pa imamo v sosednji Italiji.
Kampanja za ključ Bele hiše je pri koncu. Kampanja sama, nepredvidljivost volilnega izida ter izbira, ki ne bi smela biti izbira – vse to zrcali družbeno in politično razklanost Združenih držav Amerike. Dozdajšnja podpredsednica Kamala Harris ali že videni in nikoli povsem dojeti Donald Trump? O tem poglobljeno na primeru Pensilvanije, ki je spet v peščici zveznih držav, ki bodo opredelile izid volitev.
Po vztrajni širitvi Evropske unije, nekaj let je štela celo 28 članic, se je stara celina upehala. Širitvena utrujenost pušča Zahodni Balkan v čakalnici že tako dolgo, da sta v državah te regije skoraj zamrla iskrena želja in upanje na polnopravno članstvo. Ob več letih čakanja od prošnje za članstvo do statusa kandidatke pa nastaja vtis, da nameravana širitev na vzhod, Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo, za Balkan pomeni prehitevanje po desni. Tokrat o prednostih, zadržkih in izzivih širitve v času odločitve, ali bo resor širitve v Evropski komisiji pripadel slovenski kandidatki.
"Z jezikom si, ali nisi," je misel znanega koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša. Da bi rojaki na avstrijskem Koroškem s slovenskim jezikom lahko polno živeli, potrebujejo kakovostno izobraževanje. K dvojezičnemu pouku je v ljudskih šolah prijavljena polovica učencev, v nadaljevanju pa nato zanimanje za učenje slovenščine krepko upade. Kako te trende obrniti in spodbuditi mlade, da nadaljujejo učenje slovenskega jezika v srednjih šolah? Kako izboljšati sam pouk in dobiti usposobljene učitelje in profesorje? O tem poteka tako strokovna kot politična razprava na ravni dežele Koroške. Toda za korenito reformo dvojezičnega šolstva so pristojne zvezne oblasti. Kaj si lahko koroški Slovenci obetajo na šolskem področju? Kakšne so možnosti, da bi jih slovenščina spremljala od vrtca do univerze? Prisluhnite!
Projekt izkopavanja litija v Srbiji je sprožil velik odpor okoljevarstvenikov, dela prebivalstva in opozicije. Gre za velik projekt: to bi bil največji rudnik litija v Evropi in naj bi zagotavljal 90 odstotkov potreb Evropske unije po tem elementu, ki se uporablja predvsem za avtomobilske baterije. A medtem ko ena stran govori o velikih gospodarskih koristih Srbije od tega rudnika, druga opozarja na uničevalne posledice za okolje in lokalno skupnost – nekaj, kar se dogaja že zdaj, ko je projekt šele v raziskovalni stopnji.
Nemška politična krajina se je dodobra izvila iz tradicionalnih tirnic in postaja vedno bolj nepredvidljiva. Čeprav so bili volivci vajeni vladnih koalicij iz dveh strank, zdaj že četrto leto vladajo trije partnerji, ki namesto stabilnosti v nemški prostor vnašajo nenehne prepire in obupno iščejo lastni profil. Zato se na zmago na volitvah prihodnje leto pripravljajo opozicijski krščanski demokrati, ki so najprej obračunali z dediščino nekdanje kanclerke Angele Merkel. In tu je še vzpon skrajne desnice, ki v Evropi ni nobena posebnost, le da nemška desnica ne kaže nobenega interesa, da bi se pomaknila proti sredini.
Slovenija ima v mednarodnem prostoru večjo težo, kot se zaveda večina Slovencev, menijo tuji diplomati v palači Združenih narodov. Tudi ali predvsem po zaslugi ekipe, ki jo v New Yorku vodi veleposlanik Samuel Žbogar.
V Avstriji bodo v nedeljo potekale zvezne parlamentarne volitve. Po javnomnenjskih raziskavah vodi avstrijska Svobodnjaška stranka. Na drugem in tretjem mestu ji sledita Ljudska stranka in Socialdemokratska stranka. V avstrijskem političnem prostoru pa se pojavljajo tudi nove stranke, kot je stranka Piva. Vzpon Svobodnjakov so napovedali že rezultati evropskih volitev. Kje so vzroki za krepitev skrajne desnice v Avstriji? Kaj najbolj skrbi državljane? Osrednje predvolilne tem so priseljevanje, varnost, podražitve in podnebna kriza. Kakšno koalicijo naj bi dobili po volitvah in tudi, kaj od nove vlade pričakuje slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem?
Evropska unija bo v novem mandatu pred še večjimi izzivi, kot je bila doslej, obenem pa se spoprijema z notranjimi neravnovesji. Novo Evropsko komisijo čaka vprašanje širitve, konkurenčnosti, obrambe ter tehnološke prevlade Združenih držav Amerike in Kitajske. Zato so na Blejskem strateškem forumu veliko pozornosti namenili predvsem širitvi Unije kot investiciji v evropsko kolektivno moč in varnost. In kako kaže z integracijo zahodnega Balkana v Unijo?
Razmere na severu Kosova, kjer so kosovski policisti zasedli prostore nekaterih srbskih vzporednih institucij, so znova napete. V Prištini trdijo, da gre za uveljavljanje vladavine prava in suverenosti v svoji državi, v Beogradu pa, da spremljamo teror in pregon Srbov: njihovo življenje je vedno težje, ostali so brez srbskih bank, pošt, plačevanja z dinarji, odstranjujejo srbske simbole. Kosovski Srbi se počutijo, kot da bi bili ujeti med dvema ognjema. Mednarodna skupnost Kosovo svari pred enostranskimi potezami, a tam so odločeni, da kljub srbskemu nasprotovanju odprejo tudi most v središču Mitrovice, ki je 25 let delil albanski in srbski del mesta.
Slovenija, ki je s prvim januarjem letos nastopila dveletni mandat nestalne članice Varnostnega sveta, bo septembra predsedovala temu najpomembnejšemu organu Združenih narodov. Funkcijo bo opravljala v najbolj živahnem mesecu za vse Združene narode, saj se bo na splošni razpravi Generalne skupščine v New Yorku zbrala večina svetovnih voditeljev. Varnostni svet je trenutno močno polariziran in talec partikularnih interesov velesil, a Slovenija je kljub temu položaj nestalne članice prevzela z optimizmom in si bo prizadevala, da naredi čim več koristnega.
Evropski voditelji so se zavezali, da bo Unija do leta 2050 postala podnebno nevtralna, letos so dodali vmesni cilj o zmanjšanju izpustov za 90 odstotkov do leta 2040. Ob tem je Evropska komisija odločila, da je treba v prizadevanja za upravljanje emisij ogljika v industriji vključiti za nekatere sporne tehnologije, ki omogočajo zajemanje in shranjevanje ter tudi vnovično uporabo ogljika, češ da ničelna stopnja izpustov ni mogoča v vseh industrijah. Obstajata dve možnosti zajemanja ogljikovega dioksida; zajemanje pri viru, na primer v cementarnah, in neposredno iz atmosfere. Na kateri stopnji je razvoj teh tehnologij, je med obiskom pilotskega projekta zajemanja ogljika iz ozračja v Nemčiji preverila Miranda Bratkič. Glede na veliko gozdnatost Slovenije pa smo se vprašali tudi, kakšna je sposobnost naših gozdov kot naravnih nevtralizatorjev ogljika. Kot boste lahko slišali, so lahko naravni ponori tudi dvorezen meč.
Tudi več kot četrt stoletja po sklenitvi velikonočnega mirovnega sporazuma, ki je končal večdesetletno obdobje spopadov na Severnem Irskem, je tamkajšnja družba še vedno zelo razdeljena. Zlasti v Belfastu so te delitve tudi fizično močno opazne. Dodatne težave je regiji prinesel izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, kar je v delu prebivalstva obudilo razprave o združitvi irskega otoka v eno državo, predvsem po tem, ko so se pokazali tudi povsem konkretni negativni učinki na severnoirsko gospodarstvo.
Rusijo so po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 vodili samo trije predsedniki: Boris Jelcin, Dmitrij Medvedjev in Vladimir Putin, ki je maja letos prisegel za peti mandat. Prvi mož Kremlja bi se sicer letos poslovil s položaja, a ker so Rusi na referendumu pred štirimi leti podprli ustavne spremembe, ki jih je predlagal sam, in so izničili njegove dozdajšnje štiri mandate, bo lahko na oblasti do leta 2036. Po Putinovi vrnitvi v Kremelj leta 2012 si je Rusija priključila ukrajinski polotok Krim, jeseni 2015 se je vključila v sirsko vojno, pred dvema letoma pa je ruski predsednik sprožil invazijo na Ukrajino. Brutalni vojni pa še ni videti konca.
Slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem in Štajerskem se soočata s številnimi težavami. Prihodnje leto bo minilo 70 let od podpisa avstrijske državne pogodbe, v kateri je 7. člen zaščitnik manjšinskih pravic, ki pa v celoti še vedno niso uresničene. Zato so osrednje manjšinske politične organizacije na avstrijskem Koroškem na Evropski parlament nedavno naslovile peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic v Avstriji. Položaj slovenske narodne skupnosti pa ostaja eno ključnih vprašanj tudi v meddržavnih odnosih med Slovenijo in Avstrijo. Kaj lahko pripadniki manjšine pričakujejo pred omenjeno obletnico, pa tudi od zveznih parlamentarnih volitev jeseni?
Minevajo 104 leta od požiga narodnega doma v Trstu, dogodka ki simbolizira raznarodovalno fašistično nasilje nad Slovenci v Italiji. V času prijateljskih odnosov med sosednjima državama ostajajo prizadevanja za spoštovanje pravic narodne skupnosti na dnevnem redu manjšinskega življenja. Skrajna desnica jim v tržaški občini onemogoča odprtje novih slovenskih jasli, država v luči racionalizacije združuje šole, ministrstvi za izobraževanje pa še zdaj nista našli skupne besede pri priznavanju diplom, v politični diskurz pa se je vrnil fašizem.
Minevajo 104 leta od požiga narodnega doma v Trstu, dogodka ki simbolizira raznarodovalno fašistično nasilje nad Slovenci v Italiji. V času prijateljskih odnosov med sosednjima državama ostajajo prizadevanja za spoštovanje pravic narodne skupnosti na dnevnem redu manjšinskega življenja. Skrajna desnica jim v tržaški občini onemogoča odprtje novih slovenskih jasli, država v luči racionalizacije združuje šole, ministrstvi za izobraževanje pa še zdaj nista našli skupne besede pri priznavanju diplom, v politični diskurz pa se je vrnil fašizem.
Voditelji držav članic zveze Nato se bodo od 9. do 11. julija sešli na zgodovinskem vrhu v Washingtonu ob 75-letnici ustanovitve Severnoatlantskega zavezništva. Ob najbolj perečih aktualnih izzivih, s katerimi se sooča zavezništvo, bo med osrednjimi temami predvsem krepitev skupne obrambe in odvračanja kot glavne dejavnosti Nata. Slovenija je marca letos obeležila 20-o obletnico priključitve zvezi NATO. O prihodnjih izzivih zveze Nato in slovenskega članstva v njem bomo govorili v ponovitvi oddaje.
Država z eno najkonservativnejših vlad v Evropski uniji – Italija – je po evropskih volitvah obveljala tudi za eno politično najstabilnejših. Po desetletju negotovih, kratkotrajnih in tehničnih vlad je to presenetljivo. Rezultat nedavnih volitev je koalicijo premierke Giorgie Meloni še utrdil v sedlu. Analitiki ugotavljajo, da ji gre v prid previdnost oziroma dejstvo, da je v prvih dveh letih vladanja sprejela zelo malo res pomembnih odločitev. Toda tako ne bo moglo ostati. Kakšen je torej dejanski odtis italijanskega rezultata evropskih volitev? Kakšne pasti čakajo na vlado druge najbolj zadolžene evropske države? In kaj lahko ogrozi preživetje sedanje italijanske vlade?
Neveljaven email naslov