Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Eppur si muove - In vendar se vrti

16.05.2016


V atenskem pristanišču Pirej, ki je eno od največjih v Evropi, je privezana na pol potopljena ladja, čeprav je verjetno ne more nikamor odnesti. Kot so povedali nekateri pristaniški delavci, naj bi ladja pred nekaj tedni začela nekje rahlo puščati. Nihče se ni zmenil za to in ladjo je vedno bolj zalivalo. Delavci so prelagali odgovornost drug na drugega, zdaj pa je ladja na pol potopljena nagnjena na desni bok.

Simbolika je neizprosna, saj je na drugi strani pristaniškega terminala druga »ladja«, ki pa je že zdavnaj potopljena, ker nekateri drugi še vedno prelagajo odgovornost drug na drugega. To ladjo predstavlja več kot tisoč beguncev, ki so že več kot dva meseca ujeti v pirejskem pristanišču, situacijo slikovito povzema avtor oddaje Gašper Andrinek.

Begunci so se z otokov na celino pripeljali s trajekti. Ti so z njihovimi prevozi v samo šestih mesecih zaslužili 13 milijonov evrov. Velikokrat so beguncem, ki so želeli oditi z otoka, ko to še ni bilo mogoče, zaračunavali veliko več kot drugim.

Hrano, ki jo zagotavlja grška vlada, jim pripeljejo trikrat na dan. Ampak obroki so mizerni in niso vredni svojega imena. Velikokrat se v njih pojavijo tudi insekti in žuželke. Na vsaki strani zapuščenega pristaniškega skladišča sta dva kontejnerja s po štirimi kabinami za prhanje, eden za ženske in eden za moške … za 2000 ljudi. Voda seveda ni topla, kaj šele vroča. Poleg tega so jim izklopili elektriko v čakalnici za potnike na tem terminalu, kjer so si polnili telefone.

 

Ujeti na Hiosu

V Grčiji se je številka beguncev povzpela na več kot 55 tisoč. Več kot 10 tisoč jih vztraja na meji z Makedonijo v Idomeniju, ogromno jih je tudi v Atenah, kar 30 tisoč naj bi jih bilo v severni Grčiji, približno 8000 jih je razdeljenih po otokih. In dva tisoč od njih jih je na otoku Hios v Egejskem morju.

Tam je eno manjše improvizirano šotorišče in dva namestitvena centra, ki pa nista vredna svojega naziva.

V največjem, ki se imenuje Vial in je od mesta Hios oddaljen 12 kilometrov, vladajo nevzdržne razmere za bivanje. Center je nastal na nekdanjem odlagališču odpadkov in v predelovalnici smeti so med drugim nastanjeni nekateri begunci. Smeti še vedno niso popolnoma odstranili. In tako ljudje, ki so prišli v Evropo iskati varno zatočišče, zdaj živijo med smetmi.

“Razmere niso dobre. Ni tople vode za prhanje, kaj šele za pranje perila. Vsi imamo veliko težav z življenjem tukaj. Tudi hrana ni primerna. Prišli so sicer zdravniki, a zdravil ni dovolj in tudi niso primerna. Tudi zdravniška oskrba na Hiosu je drugače slaba.” – Šamahamad, na otoku ujet več kot mesec dni.

 

Za uradno medicinsko pomoč na otoku skrbi lokalna bolnišnica, ki ji kot registrirani skupini na terenu pomagata Zdravniki brez meja in Zdravniki sveta.

Janis Kotsodotis, vodja medicinske službe, pravi, da vseeno nekako obvladujejo nujne primere, težave jim povzročajo zahtevnejši primeri:

Ne moremo na primer zdraviti tuberkuloze, saj bi terapija trajala 9 mesecev. In mi ne moremo nekoga obdržati v bolnišnici toliko časa. Lahko je v oskrbi 21 dni, da ga steriliziramo, potem pa mora 9 mesecev sam jemati zdravila. Vendar se takoj pojavi težava, ker ljudje ne razumejo terapije. Nimamo možnosti niti za zahtevne operacije, kot so recimo posledice strelnih ran ali operiranje ljudi, ki imajo koščke streliva še vedno v telesu.”

 Tako je na Hiosu, otoku s 52 tisoč prebivalci, videti vse obraze zdajšnje Evrope, ki je v humanistični krizi. V centru Vial so nekateri begunci tudi gladovno stavkali in si zašili usta, ker v takih razmerah niso mogli več živeti. Zato je ukrepala policija. Zaradi prenatrpanosti so se odločili, da bodo približno  200 beguncev premestili v nov namestitveni center na otoku Kos, ki je še skoraj prazen. In kot so povedali nekateri, ki so bili med drugim prisiljeni oditi, je bil Vial drugačen, ker je bil nekako na pol odprt. Zdaj so na Kosu zaprti v namestitveni center, brez možnosti izhoda, saj so obdani z vojsko.

 

Poskusni solidarnostni projekti

Aktivisti Solidarnostne pobude za ekonomske in politične begunce v Atenah so povsem neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.

V središču Aten, blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in so še vedno vsak dan begunci, stoji zapuščen 7-nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, ki jim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.

V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo dobili, kot tudi kuhinjo, v kateri delajo kar begunci sami.

Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživela tudi šola, nekaj dni na teden pa je tam tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.

Olga Lafazani, ki dela na imporvizirani recepciji, pravi, da je zdaj najtežje zbirati ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu.

»Čeprav nasprotujemo vsakršnemu zaprtemu prostoru, smo se tukaj preprosto znašli pred tem, da moramo za sicer odprt prostor dejansko postavljati merila, koga lahko sprejmemo.«

Če solidarnost deluje in če so zagotovljeni primerni pogoji in če se družba sama pomika v vključevanje, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo težave. Na to kažejo takšni projekti.

A eden izmed aktivistov, Jorgos Maniatis, opozarja, da nikakor še niso odpravili težav in da za to potrebujejo delujoč sistem upora in determinacije. Tak projekt pa za zdaj predstavlja vsaj eno svetlo točko v Evropi, nad katero se zgrinjajo temni oblaki.


Eppur si muove - In vendar se vrti

1154 epizod


Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.

Eppur si muove - In vendar se vrti

16.05.2016


V atenskem pristanišču Pirej, ki je eno od največjih v Evropi, je privezana na pol potopljena ladja, čeprav je verjetno ne more nikamor odnesti. Kot so povedali nekateri pristaniški delavci, naj bi ladja pred nekaj tedni začela nekje rahlo puščati. Nihče se ni zmenil za to in ladjo je vedno bolj zalivalo. Delavci so prelagali odgovornost drug na drugega, zdaj pa je ladja na pol potopljena nagnjena na desni bok.

Simbolika je neizprosna, saj je na drugi strani pristaniškega terminala druga »ladja«, ki pa je že zdavnaj potopljena, ker nekateri drugi še vedno prelagajo odgovornost drug na drugega. To ladjo predstavlja več kot tisoč beguncev, ki so že več kot dva meseca ujeti v pirejskem pristanišču, situacijo slikovito povzema avtor oddaje Gašper Andrinek.

Begunci so se z otokov na celino pripeljali s trajekti. Ti so z njihovimi prevozi v samo šestih mesecih zaslužili 13 milijonov evrov. Velikokrat so beguncem, ki so želeli oditi z otoka, ko to še ni bilo mogoče, zaračunavali veliko več kot drugim.

Hrano, ki jo zagotavlja grška vlada, jim pripeljejo trikrat na dan. Ampak obroki so mizerni in niso vredni svojega imena. Velikokrat se v njih pojavijo tudi insekti in žuželke. Na vsaki strani zapuščenega pristaniškega skladišča sta dva kontejnerja s po štirimi kabinami za prhanje, eden za ženske in eden za moške … za 2000 ljudi. Voda seveda ni topla, kaj šele vroča. Poleg tega so jim izklopili elektriko v čakalnici za potnike na tem terminalu, kjer so si polnili telefone.

 

Ujeti na Hiosu

V Grčiji se je številka beguncev povzpela na več kot 55 tisoč. Več kot 10 tisoč jih vztraja na meji z Makedonijo v Idomeniju, ogromno jih je tudi v Atenah, kar 30 tisoč naj bi jih bilo v severni Grčiji, približno 8000 jih je razdeljenih po otokih. In dva tisoč od njih jih je na otoku Hios v Egejskem morju.

Tam je eno manjše improvizirano šotorišče in dva namestitvena centra, ki pa nista vredna svojega naziva.

V največjem, ki se imenuje Vial in je od mesta Hios oddaljen 12 kilometrov, vladajo nevzdržne razmere za bivanje. Center je nastal na nekdanjem odlagališču odpadkov in v predelovalnici smeti so med drugim nastanjeni nekateri begunci. Smeti še vedno niso popolnoma odstranili. In tako ljudje, ki so prišli v Evropo iskati varno zatočišče, zdaj živijo med smetmi.

“Razmere niso dobre. Ni tople vode za prhanje, kaj šele za pranje perila. Vsi imamo veliko težav z življenjem tukaj. Tudi hrana ni primerna. Prišli so sicer zdravniki, a zdravil ni dovolj in tudi niso primerna. Tudi zdravniška oskrba na Hiosu je drugače slaba.” – Šamahamad, na otoku ujet več kot mesec dni.

 

Za uradno medicinsko pomoč na otoku skrbi lokalna bolnišnica, ki ji kot registrirani skupini na terenu pomagata Zdravniki brez meja in Zdravniki sveta.

Janis Kotsodotis, vodja medicinske službe, pravi, da vseeno nekako obvladujejo nujne primere, težave jim povzročajo zahtevnejši primeri:

Ne moremo na primer zdraviti tuberkuloze, saj bi terapija trajala 9 mesecev. In mi ne moremo nekoga obdržati v bolnišnici toliko časa. Lahko je v oskrbi 21 dni, da ga steriliziramo, potem pa mora 9 mesecev sam jemati zdravila. Vendar se takoj pojavi težava, ker ljudje ne razumejo terapije. Nimamo možnosti niti za zahtevne operacije, kot so recimo posledice strelnih ran ali operiranje ljudi, ki imajo koščke streliva še vedno v telesu.”

 Tako je na Hiosu, otoku s 52 tisoč prebivalci, videti vse obraze zdajšnje Evrope, ki je v humanistični krizi. V centru Vial so nekateri begunci tudi gladovno stavkali in si zašili usta, ker v takih razmerah niso mogli več živeti. Zato je ukrepala policija. Zaradi prenatrpanosti so se odločili, da bodo približno  200 beguncev premestili v nov namestitveni center na otoku Kos, ki je še skoraj prazen. In kot so povedali nekateri, ki so bili med drugim prisiljeni oditi, je bil Vial drugačen, ker je bil nekako na pol odprt. Zdaj so na Kosu zaprti v namestitveni center, brez možnosti izhoda, saj so obdani z vojsko.

 

Poskusni solidarnostni projekti

Aktivisti Solidarnostne pobude za ekonomske in politične begunce v Atenah so povsem neodvisni od države ali drugih nevladnih organizacij. Do zdaj so zasedli že kar nekaj stavb, kjer lahko prebiva nekaj deset beguncev. Že kar nekaj časa pa so razmišljali o malo večji potezi.

V središču Aten, blizu parka Viktoria, kjer so prav tako bili in so še vedno vsak dan begunci, stoji zapuščen 7-nadstropni hotel City Plaza. Leta 2009 je bankrotiral, tako so ga zapečatile banke, ki jim lastniki dolgujejo več kot 800 tisoč evrov. Pred približno tednom dni so ga aktivisti v tridnevni akciji zasedli, počistili in pripravili za nastanitev beguncev.

V hotelu je ostala vsa oprema, ki jo potrebujejo za dostojno namestitev beguncev. Na začetku so bili nekaj dni brez elektrike, zdaj so jo dobili, kot tudi kuhinjo, v kateri delajo kar begunci sami.

Trikrat na dan pripravljajo obroke, organizirajo delavnice za otroke, kmalu bo zaživela tudi šola, nekaj dni na teden pa je tam tudi zdravnik, saj so v hotelu predvsem družine, ki potrebujejo posebno nego.

Olga Lafazani, ki dela na imporvizirani recepciji, pravi, da je zdaj najtežje zbirati ljudi, ki jih sprejmejo, saj si vsi želijo biti nastanjeni v City Plaza hotelu.

»Čeprav nasprotujemo vsakršnemu zaprtemu prostoru, smo se tukaj preprosto znašli pred tem, da moramo za sicer odprt prostor dejansko postavljati merila, koga lahko sprejmemo.«

Če solidarnost deluje in če so zagotovljeni primerni pogoji in če se družba sama pomika v vključevanje, potem tudi ni nasilja in lahko posledično odpravimo težave. Na to kažejo takšni projekti.

A eden izmed aktivistov, Jorgos Maniatis, opozarja, da nikakor še niso odpravili težav in da za to potrebujejo delujoč sistem upora in determinacije. Tak projekt pa za zdaj predstavlja vsaj eno svetlo točko v Evropi, nad katero se zgrinjajo temni oblaki.


10.10.2022

Volitve v BiH: neuspešne reforme in razdiralna retorika

Volitve v Bosni in Hercegovini z nekaj izjemami na politično prizorišče niso prinesle velikih sprememb. Nacionalizem in etnične delitve še naprej ostajajo najboljša pot do glasov volivcev, saj se politiki s podražitvami, strahom pred energetskim pomanjkanjem in množičnim odhajanjem prebivalcev v kampanji niso preveč ukvarjali. Glasovi se ob zapletenem volilnem sistemu še vedno preštevajo, v dogajanje pa je prav na volilni dan posegel tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, ki je uporabil bonska pooblastila ter spremenil volilno zakonodajo in ustavo entitete Federacije BiH. Kot je sporočil, da bi končal politično blokado. Bo nova oblast sposobna razdeljeno državo postaviti na drugačno pot?


03.10.2022

Italija v desno

Italija se je na predčasnih splošnih volitvah očitno nagnila v desno. Odločitev preseneča, a zgolj na videz: desetletje levo-sredinskih in tehničnih vlad je bilo prej izjema kot pravilo. Toda zakaj italijanski volivci menijo, da bo rešitev iz stisk in negotovosti prinesla prav desnica? Gre res za prepričanje ali pa zgolj za razočaranje nad vsem, kar že poznajo? Kakšna je prihodnost široke in razdrobljene opozicije? Nenazadnje; ali čvrsta volilna premoč desne sredine sploh pomeni tudi stabilnost? Na omenjena vprašanja odgovarjajo italijanski strokovnjaki in analitiki.


26.09.2022

Pravična trgovina

»Pravičnost je zadeva vseh nas,« opozarja kampanja več kot 100 evropskih organizacij, ki Evropsko unijo poziva k sprejemu strožje zakonodaje na področju mednarodne trgovine. Zanjo je namreč še vedno značilno veliko izkoriščanje ljudi in okolja. Evropska komisija je pred meseci predlagala direktivo, ki od velikih podjetij zahteva skrbni pregled svojih dobavnih verig na tem področju, da bi se izognili kršitvam človekovih pravic. Predlog je korak v pravo smer, vendar ima veliko pomanjkljivosti.


19.09.2022

Osvajanje ameriškega Zahoda ... od stvarnosti do mita

Zgodovina je področje, o katerem smo običajno prepričani, da vse vemo. Obenem pa je s preteklostjo mogoče izvrstno manipulirati. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar se je pred kratkim vrnil s poti v Oregon, ameriško zvezno državo, ki je bila svojčas eden najbolj prepoznavnih ciljev za množice, ki so do sredine 19. stoletja osvajale zahodne dele severnoameriške celine, kamor so se širile Združene države Amerike. Zanimalo ga je, kako predstave, ki jih je z vesterni utrdil zlasti Hollywood, ustrezajo stvarnosti, ter kako in zakaj so ta vprašanja za ameriško družbo pomembna še danes. Na sporedu je oddaja Eppur Si Muove – In vendar se vrti, v kateri se po Oregonski poti odpravljamo na zahod Združenih držav.


12.09.2022

Britanska kraljica: trdni temelj svoje države

Po sedemdesetih letih na prestolu se je prejšnji teden končala življenjska pot kraljice Elizabete II., ki je vladala Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. To je eno od najdaljših vladanj na sploh v zgodovini vsega človeštva, njena država pa je doživela velike spremembe - od zatona britanskega imperija do vstopa in izstopa iz Evropske unije. V času velikih sprememb na vseh področjih je bila kraljica Elizabeta II. trdni temelj svoje države in britanske skupnosti Commonwealth.


05.09.2022

Evropsko politično ogledalo ob Blejskem jezeru

Blejski strateški forum z leti postaja ne le vodilni zunanjepolitični dogodek v Sloveniji, pač pa tudi eno najpomembnejših diplomatskih in znanstvenih srečanj v Evropi. Med letošnjimi gosti je bila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je izrazila odločno podporo Ukrajini pri obrambi pred rusko agresijo. Rdeča nit srečanj na Bledu je vključevanje zahodnega Balkana v evropske integracije. Slišali pa smo tudi predloge, da bi na prihodnja srečanja povabili še več gostov iz neevropskih držav, saj razmere zahtevajo vse širše povezave.


29.08.2022

Status quo na ukrajinskih bojiščih

Šest mesecev je minilo od izbruha vojne sredi Evrope. 24. februarja so ruske sile napadle Ukrajino in od takrat je bilo v spopadih ubitih več kot 5500 civilistov. Kar tretjina Ukrajincev je morala zapustiti svoje domove. Vojna je Ukrajince združila, orožje, ki ga prejema iz Zahoda, pa je priložnost, da obranijo svojo domovino. Dopisnica Karmen Švegl je bila na jugovzhodu Ukrajine, med Odeso, kjer vlada tesnobni mir, Mikolajevom, po katerem vsak dan padajo ruske rakete ter Hersonóm, od koder ukrajinski vojaki skušajo izriniti nasprotnika. Toda frontna črta se v resnici že dolgo ni premaknila, volje za pogajanja pa tudi ni še na nobeni strani.


22.08.2022

Negotova usoda Mednarodne vesoljske postaje odseva spremenjene geopolitične odnose na Zemlji

Ne Amerika ne Rusija se orbitalnemu laboratoriju za zdaj ne moreta odreči, a fokus nove vesoljske tekme se že seli drugam. Mednarodna vesoljska postaja za zdaj, kljub vojni v Ukrajini, ostaja prostor sodelovanja med Združenimi državami in Rusijo. Zasnovana je bila kot simbol konca hladne vojne in nobena stran je že po tehnični plati ne more upravljati brez sodelovanja druge, a njuni viziji prihodnjega raziskovanja kozmosa sta se že razšli. Ob tem ne eni ne drugi ne morejo spregledati visokih ambicij nove vesoljske velesile, Kitajske. Kako se v Zemljini orbiti danes določajo koordinate nove vesoljske tekme, bo v središču tokratne oddaje Eppur si muove.


15.08.2022

Načrt za okrevanje in njegov strateški pomen v Italiji

S koncem vlade Maria Draghija in prihajajočimi predčasnimi volitvami Italija končuje obdobje političnega premirja. Poldrugo leto široke koalicije narodne enotnosti je bilo zanjo izredno pomembno, saj ji je uspelo utiriti pomemben projekt reform in vlaganj, ki izhaja iz evropskega projekta NextGenerationEU. Njegov osrednji Mehanizem za okrevanje in odpornost je bil do Italije posebej radodaren, saj je država največja dobitnica nepovratnih sredstev in ugodnih posojil, ki jih predvideva. Mario Draghi je na reforme, povezane z njim, stavil uspeh svoje vlade. Toda delo je v luči septembrskih volitev ostalo na pol poti.


08.08.2022

Pametna in zelena mesta

Tri četrtine evropskih prebivalcev živi v mestih. Podnebna preobrazba mest in njihovih prebivalcev je zato ključna za doseganje ciljev zelenega dogovora o zmanjševanju izpustov. Pri tem pa so pomembni primeri dobrih praks kot zgledi za druga mesta. S tem namenom je Evropska komisija začela projekt s skrajšanim imenom »Misija mesta«. Gre za 100 mest, ki sodelujejo v misiji podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Na seznamu so mesta iz vseh 27 držav Evropske unije, tudi tri slovenska, to so Ljubljana, Kranj in Velenje, pa tudi 12 mest iz drugih držav. Ne glede na to, da je – predvsem zaradi velikega problema prometnih politik – vprašljivo, ali bodo ta mesta v nekaj letih zares podnebno nevtralna, pa je projekt vsekakor spodbuda, tudi finančna, v pravo smer razvoja.


01.08.2022

Češko predsedovanje EU v znamenju ukrajinske vojne

Češka v drugi polovici tega leta predseduje Svetu Evropske unije. Tako kot Slovenija predseduje drugič po vstopu v Unijo leta 2004. Za geslo si je izbrala besede svojega pokojnega predsednika Vaclava Havla iz njegovega govora ob podelitvi nagrade Karla Velikega v Aachnu leta 1996: Evropa kot naloga – premisliti, obnoviti, okrepiti. Po ruskem napadu na Ukrajino je morala program predsedovanja v celoti oblikovati na novo. Prednostne naloge so zdaj povsem v znamenju razmer v Ukrajini, pa tudi gospodarskih in socialnih posledic vojne za Evropo. Češka zaradi geografske bližine in zgodovinske izkušnje ukrajinsko vojno še posebej občuti. Država, ki je po migrantski krizi leta 2015 ostro zavračala sprejem beguncev iz Sirije in Afganistana, gosti več kot 360 tisoč pribežnikov iz Ukrajine.


25.07.2022

Višegrajska skupina pred razpadom?

V preteklih letih je višegrajska skupina pogosto jezila evropske ustanove zaradi svojih drugačnih pogledov na migracije, človekove pravice, vladavino prava in druga pomembna vprašanja. Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška so redno usklajevale svoja stališča, po navadi v nasprotju s pogledi Bruslja in jedrnih članic Unije. Ruski napad na Ukrajino je to spremenil čez noč. Ali višegrajska skupina sploh še obstaja? Več v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Avtor je Blaž Ermenc.


18.07.2022

Pedofilija v cerkvi

Rimskokatoliška cerkev se s pedofilskimi aferami ukvarja že četrt stoletja, sistemsko šele zadnje desetletje. Uspeh preiskav spolnih zlorab mladoletnih je odvisen od vsaj treh dejavnikov: pritiska javnosti, poguma škofov in sodelovanja državnih institucij. Kako uspešno so se s problemom ukvarjali v Nemčiji in Franciji? Zakaj se v Italiji vsaj na videz ni še nič premaknilo? Nenazadnje: je v Sloveniji kaj drugače?


11.07.2022

Amerika, dežela priseljencev

Nobena država na svetu nima take izkušnje s priseljevanjem, kot jo imajo Združene države Amerike. Veljajo za deželo priseljencev, saj so vsi Američani, sami ali njihovi predniki, prišli od drugod, razen staroselcev. Danes je besedna zveza »narod priseljencev« del državne retorike, resda nekoliko značilnejša za demokratske administracije, kajti konservativnim krogom so bliže poskusi omejevanja priseljevanja. Čeprav tega, da so prišleki, ne zanika nihče. Redkeje pa srečamo zavedanje, poznavanje in priznavanje hierarhije med rodovi priseljencev, tako glede rasno-nacionalne in verske pripadnosti kot osebne svobode in premoženjskih razlik. Čeprav so se do danes razlike marsikje zabrisale, so nastale nove, kajti ameriška družba je ena najbolj neenakih. Zato je tudi besedna zveza »narod priseljencev« dobila argumentirane kritike. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar, ki se sistematično loteva izseljenskih tem v Združenih državah Amerike, je za izhodišče razmišljanja uporabil novo knjigo zgodovinarke Roxanne Dunbar – Ortiz »Not A Nation Of Immigrants« (Ne narod priseljencev), ki je lani izšla pri založbi Beacon Press iz Bostona v Massachusettsu. Naslov je besedna igra z naslovom knjige »The Nation of Immigrants«, ki jo je leta 1958 napisal senator John F. Kennedy, in z njo utrdil enega izmed državnih mitov, ki skušajo opredeliti ZDA.


04.07.2022

Izrazito širjenje lakote v svetu

Lakota ogroža več kot 800 milijonov ljudi po svetu. Nekatere najrevnejše države, kot sta Eritreja in Somalija, kjer prebivalci že zdaj stradajo, so povsem odvisne od uvoza osnovne prehrane iz Ukrajine in Rusije. Novo prehransko krizo poganjajo podnebne spremembe, visoke cene in vojna, zato Združeni narodi svarijo, da prihaja orkan lakote. Toda hrane je v svetu dovolj, saj proizvedemo več hrane kot kadar koli doslej. O tem, kako vojna v Ukrajini vpliva na prehransko krizo, smo govorili v eni prejšnjih oddaj Eppur si muove, v tokratni – pripravila jo je Sandra Krišelj - pa o grožnji ekstremnega povečanja lakote v svetu in možnih rešitvah.


27.06.2022

NATO - snovanje novega strateškega koncepta

Tokratni prelomni vrh Nata bo začrtal smer zavezništva v prihodnjem desetletju. Po ruskem napadu na Ukrajino želi severnoatlantska zveza na novo definirati odnose z Rusijo, zato je napovedala obrambno krepitev vzhodnega krila. Na dnevnem redu je tudi širitev na sever in prvič tudi razmislek o strateškem konceptu do Kitajske.


20.06.2022

Kako naša poraba vpliva na staroselska ljudstva v Braziliji, "Gozd je osnova za naš obstoj, njim pa je mar le za denar"

Staroselska ljudstva v Braziliji so pogosto žrtev nezakonitih vdorov v gozdove, v katerih živijo. Njihov namen je prilaščanje in izsekavanje gozda za intenzivno kmetijstvo, največkrat za govedorejo. Izsekavanje gozdov tako poleg velikanske podnebne škode pomeni tudi neposreden poseg v življenjsko okolje staroselskih skupnosti in s tem kršenje njihovih človekovih pravic. Na to med drugim opozarja mlada brazilska okoljska aktivistka Alice Pataxó, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano. Okoljske organizacije pa opozarjajo tudi, da smo za izsekavanje gozdov odgovorni tudi mi, najbolj z izbiro hrane, ki jo kupujemo.


13.06.2022

Boj za žito

Vojna v Ukrajini je temeljito pretresla že tako šibak svetovni prehranski sistem. Prehranska varnost se je zamajala tudi zaradi covida 19, podnebnih sprememb in energetskega šoka. Izvoz žita in oljnic iz Ukrajine se je skoraj ustavil, izvoz iz Rusije pa je omejen. Državi predstavljata skupaj približno 30 odstotkov svetovne trgovine pšenice, kar zagotavlja osnovno prehrano za več kot 400 milijonov ljudi po svetu. Kako rešiti ukrajinsko letino in dostaviti žito najbolj ranljivim skupinam, ki jim sicer grozi lakota? Kaj storiti, da cene hrane ne bodo nihale ali se še zviševale? Ali hrane na svetu v resnici primanjkuje?


06.06.2022

Ali se še lahko izognemo vojni na Tajvanu?

NAPOVED: Ameriški državni sekretar Antony Blinken je ob nedavni stoti obletnici revije Foreign Affers izjavil, da je kljub vojni v Ukrajini največji dolgoročni izziv za mednarodno ureditev Kitajska. Obenem je za Kitajsko poglavitni politični cilj povrnitev suverenosti nad otokom Tajvan. Ali zato v zadnjem obdobju nastajajo nove mednarodne povezave v tihomorskem prostoru, v katere Kitajska ni povabljena? Ali se bliža čas soočenja interesov obeh velesil? Napete odnose v tihomorski regiji je v oddaji Eppur si muove, In vendar se vrti, analiziral Marjan Vešligaj.


30.05.2022

Nemška energetska uganka

NAPOVED. Vojna v Ukrajini je pospešila energetski preobrat, ki ga je Nemčija načrtovala postopno, v prihodnjem desetletju. V nekaj več kot dveh tednih je zmanjšala odvisnost od ruske nafte s 35 na 12 odstotkov. Težava je pri plinu, saj ta še vedno obsega več kot polovico celotne plinske oskrbe Nemčije. Vlada pospešeno gradi terminale za utekočinjeni plin in išče nadomestne partnerice. Vse države skupine gospodarsko najrazvitejših G7 naj bi postale popolnoma neodvisne od ruske energije do leta 2030, napoveduje predsedujoči Berlin. Kako je vojna v Ukrajini spremenila nemške energetske načrte, o pospešenih spremembah zakonodaje za hitrejšo zgraditev vetrnih turbin in drugih načrtih Nemčije v tokratni oddaji Eppur si muove. Pripravila jo je berlinska dopisnica Polona Fijavž.


Stran 6 od 58
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov