Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko Evropska unija še naprej predvsem razpravlja o skupnih ukrepih, ki bi zajezili število nelegalnih prehodov meje, o skupni azilni politiki, kvotah, ki so Unijo razdelile, so države, ki so za begunce in migrante zadnja postaja pred poskusom nezakonitega vstopa v Evropsko unijo, pogosto prepuščene same sebi. Tudi Bosna in Hercegovina, ki je letos zabeleželila več kot 7000 nezakonitih prehodov meje. Ob tem pa je doseči konsenz v globoko razdeljeni državi, ki se približuje volitvam, skoraj nemogoče. Ljudje iz Pakistana, Afganistana, Iraka, Sirije, severnoafriških držav so napolnili predvsem sever države, Bihać in Veliko Kladušo. Številni čakajo po parkih, na ulicah, v šotoriščih, polporušenih stavbah in mnogi so že poskusili naprej, a so jih ustavili na Hrvaškem ali v Sloveniji. Iz Sarajeva sporočajo, da ne nameravajo postati nekakšen hot-spot, hkrati pa jim za varovanje mej in oskrbo beguncev in migrantov zmanjkuje denarja, ljudi, pa tudi volje. Avtor oddaje: Boštjan Anžin.
Bosna in Hercegovina pri skrbi za begunce prepuščena sama sebi
Medtem ko Evropska unija še naprej predvsem razpravlja o skupnih ukrepih, ki bi zajezili število nelegalnih prehodov meje, o skupni azilni politiki, kvotah, ki so Unijo razdelile, so države, ki so za begunce in migrante zadnja postaja pred poskusom nezakonitega vstopa v Evropsko unijo, pogosto prepuščene same sebi. Tudi Bosna in Hercegovina, ki je letos zabeleželila več kot 7000 nezakonitih prehodov meje. Ob tem pa je doseči konsenz v globoko razdeljeni državi, ki se približuje volitvam, skoraj nemogoče. Ljudje iz Pakistana, Afganistana, Iraka, Sirije, severnoafriških držav so napolnili predvsem sever države, Bihać in Veliko Kladušo. Številni čakajo po parkih, na ulicah, v šotoriščih, polporušenih stavbah in mnogi so že poskusili naprej, a so jih ustavili na Hrvaškem ali v Sloveniji. Iz Sarajeva sporočajo, da ne nameravajo postati nekakšen hot-spot, hkrati pa jim za varovanje mej in oskrbo beguncev in migrantov zmanjkuje denarja, ljudi, pa tudi volje.
1163 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Medtem ko Evropska unija še naprej predvsem razpravlja o skupnih ukrepih, ki bi zajezili število nelegalnih prehodov meje, o skupni azilni politiki, kvotah, ki so Unijo razdelile, so države, ki so za begunce in migrante zadnja postaja pred poskusom nezakonitega vstopa v Evropsko unijo, pogosto prepuščene same sebi. Tudi Bosna in Hercegovina, ki je letos zabeleželila več kot 7000 nezakonitih prehodov meje. Ob tem pa je doseči konsenz v globoko razdeljeni državi, ki se približuje volitvam, skoraj nemogoče. Ljudje iz Pakistana, Afganistana, Iraka, Sirije, severnoafriških držav so napolnili predvsem sever države, Bihać in Veliko Kladušo. Številni čakajo po parkih, na ulicah, v šotoriščih, polporušenih stavbah in mnogi so že poskusili naprej, a so jih ustavili na Hrvaškem ali v Sloveniji. Iz Sarajeva sporočajo, da ne nameravajo postati nekakšen hot-spot, hkrati pa jim za varovanje mej in oskrbo beguncev in migrantov zmanjkuje denarja, ljudi, pa tudi volje. Avtor oddaje: Boštjan Anžin.
Bosna in Hercegovina pri skrbi za begunce prepuščena sama sebi
Medtem ko Evropska unija še naprej predvsem razpravlja o skupnih ukrepih, ki bi zajezili število nelegalnih prehodov meje, o skupni azilni politiki, kvotah, ki so Unijo razdelile, so države, ki so za begunce in migrante zadnja postaja pred poskusom nezakonitega vstopa v Evropsko unijo, pogosto prepuščene same sebi. Tudi Bosna in Hercegovina, ki je letos zabeleželila več kot 7000 nezakonitih prehodov meje. Ob tem pa je doseči konsenz v globoko razdeljeni državi, ki se približuje volitvam, skoraj nemogoče. Ljudje iz Pakistana, Afganistana, Iraka, Sirije, severnoafriških držav so napolnili predvsem sever države, Bihać in Veliko Kladušo. Številni čakajo po parkih, na ulicah, v šotoriščih, polporušenih stavbah in mnogi so že poskusili naprej, a so jih ustavili na Hrvaškem ali v Sloveniji. Iz Sarajeva sporočajo, da ne nameravajo postati nekakšen hot-spot, hkrati pa jim za varovanje mej in oskrbo beguncev in migrantov zmanjkuje denarja, ljudi, pa tudi volje.
Neveljaven email naslov