Vojna proti drogam in korupciji, ki ju filipinski predsednik Rodrigo Duterte že dve leti in pol izvaja dobesedno, ni prinesla izboljšanja. In medtem ko Filipine prečesavajo vodi smrti, južni del te države, kljub političnim naporom za izboljšanje razmer v katerih živijo tamkajšnji muslimanski prebivalci na jugu države, vse bolj padajo pod vpliv Islamske države. Avtorica oddaje je Rajka Pervanje.

Diktatorski pristop Rodriga Duterteja potaplja državo v spiralo nasilja in revščine

Vojna proti drogam in korupciji, ki ju filipinski predsednik Rodrigo Duterte že dve leti in pol izvaja dobesedno, ni prinesla izboljšanja. In medtem ko Filipine prečesavajo vodi smrti, južni del te države, kljub političnim naporom za izboljšanje razmer v katerih živijo tamkajšnji muslimanski prebivalci na jugu države, vse bolj padajo pod vpliv Islamske države. Uroš Lipušček:

Po eni strani poskuša vlada, s tem, ko bo dala večjo politično avtonomijo v bistvu onesposobiti ta muslimanska gibanja, muslimanska gibanja pa imajo povsem svoje cilje: ustanovitev Islamske države po vzoru na državi v Siriji.

Problem ekstremizma v regiji je globoko povezan z občutkom lokalnih prebivalcev, ki seže več desetletij čutijo okupirane in opeharjene od gospodarskega in infrastrukturnega napredka. Zato številni podpirajo džihad kot sredstvo reševanja zgodovinskih krivic. Filipinski predsednik Rodrigo Duterte je ob političnih ukrepih ustanovitve avtonomne regije Bangsamoro napovedal tudi vojaško obračunavanje s skrajneži.

Mislim, da bo samo s političnimi in gospodarskimi ukrepi in vojsko to težko uničit in zadušit in jih integrirat. Mislim, da gre za neko civilizacijsko vprašanje, vprašanje islama in dokler se v islamu znotraj ne bodo spremenili odnosi, dokler ne bo prišla na površje neka modernistična struja, sedaj tam prevladujejo ti fundamentalisti, mislim, da ni odgovora na to. Jaz ne vidim možnosti, da bi na Filipinih prišlo do kakršnega koli političnega soglasja oz da bi bila ta kriza odpravljena.

Duterte vzbuja pozornost v mednarodni skupnosti predvsem s svojo vojno proti drogam na Filipinih. Predsednik Amnesty International na Filipinih Ritz Lee Santos the Third:

Odkar je položaj prevzel zdajšnji predsednik Rodrigo Duterte, je bilo ubitih 38 tisoč ljudi v okviru vojne proti drogam. Veliko od teh 38 tisoč ljudi so najprej mučili.

Tako želi vlada doseči, kot se je sama izrazila – varno družbo. Varno! Da se znebi vseh zasvojenih z drogo in preprodajalcev. Pomen znebiti se pa je dobesedno to – da jih ubije.

Populistični filipinski predsednik Duterte prav tako ni uspešen na področju gospodarstva. Ni mu uspelo zagotoviti novih delovnih mest, inflacija je najvišja v zadnjem desetletju. Duterte po besedah Uroša Lipuščka to skuša reševati s tem, da bi se namesto na Združene države Amerike bolj naslonil na Kitajsko:

Kitajska, tudi zaradi vojne, ki jo ima z ZDA na področju trgovine, širi neke najbolj delovno intenzivne panoge v druge države, to je Mjanmar, Vietnam, Kambodžo, kjer so bolj stabilni politični pogoji, ne pa na Filipine. Ddokler na Filipinih ne bo bolj stabilnega političnega položaja, ne moremo razmišljati o gospodarskemu utrjevanju.

Filipinski politični analitik Richard Heydarian pa pravi, da Duerte vzpostavlja bolj avtonomne zunanje politične odnose:

V preteklosti so naši voditelji vedno vzeli v obzir, kaj bodo o določeni odločitvi rekli v Združenih državah Amerike, včasih so bili pri tem še bolj občutljivi kot v ZDA. Duterte pa je to spremenil v poslovni odnos.