Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred 25-imi leti so med sedmerico evropskih držav padle meje in prvič je bilo mogoče iz Nemčije do Portugalske pripotovati brez nadzora ob prehajanju državnih meja. Schengensko območje se je vmes širilo tudi onkraj držav članic Evropske unije, se v času begunske krize znašlo na resni preizkušnji, nadzor na notranjih mejah pa v času novega koronavirusa zaznamuje tudi zdajšnjo obletnico. Na 25 let odpiranja evropskega prostora se oziramo v tokratni oddajo Eppur si muove – In vendar se vrti.
Obletnica v znamenju mejnih nadzorov
Pred 25-imi leti so med sedmerico evropskih držav padle meje in prvič je bilo mogoče iz Nemčije do Portugalske pripotovati brez nadzora ob prehajanju državnih meja. Schengensko območje se je vmes širilo tudi onkraj držav članic Evropske unije, se v času begunske krize znašlo na resni preizkušnji, nadzor na notranjih mejah pa v času novega koronavirusa zaznamuje tudi zdajšnjo obletnico.
1147 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Pred 25-imi leti so med sedmerico evropskih držav padle meje in prvič je bilo mogoče iz Nemčije do Portugalske pripotovati brez nadzora ob prehajanju državnih meja. Schengensko območje se je vmes širilo tudi onkraj držav članic Evropske unije, se v času begunske krize znašlo na resni preizkušnji, nadzor na notranjih mejah pa v času novega koronavirusa zaznamuje tudi zdajšnjo obletnico. Na 25 let odpiranja evropskega prostora se oziramo v tokratni oddajo Eppur si muove – In vendar se vrti.
Obletnica v znamenju mejnih nadzorov
Pred 25-imi leti so med sedmerico evropskih držav padle meje in prvič je bilo mogoče iz Nemčije do Portugalske pripotovati brez nadzora ob prehajanju državnih meja. Schengensko območje se je vmes širilo tudi onkraj držav članic Evropske unije, se v času begunske krize znašlo na resni preizkušnji, nadzor na notranjih mejah pa v času novega koronavirusa zaznamuje tudi zdajšnjo obletnico.
V hitro spreminjajočem se svetovnem okolju je slovenska zunanjepolitična strategija zastarela. Ob posodabljanju tega temeljnega dokumenta bo še posebej zanimivo opazovati, koliko bo diplomacija z novim političnim vodstvom spremenila kažipot, ki bo zunanjopolitično aktivnost usmerjal k ustvarjanju novega položaja države v današnjem svetu.
Krize v preteklih letih so v Evropski uniji razkrile razkol med srednjeevropskimi državami in zahodno Evropo. Opazujemo lahko pravi spopad vrednot. Težava je v različnem razumevanju, kaj naj bi evropske vrednote bile in kakšno Unijo želimo. Ob vstopu držav nekdanjega komunističnega bloka v povezavo se je zdelo, da je ta dimenzija skupna vsem članicam. Vsaka država članica seveda uresničuje svoje interese znotraj povezave, tudi Slovenija, ki se želi umestiti v jedro Evropske unije in tesneje povezovati s srednjeevropskimi državami. Obenem pa se ves zahodni svet spopada s krizo liberalne demokracije, kot smo jo poznali po koncu hladne vojne. Nekatera vprašanja, povezana z delitvijo na vzhod in zahod v Evropski uniji, o kateri se vse bolj glasno govori, bomo skušali osvetliti v oddaji Eppur si muove.
Se še spomnimo, ko smo svojo pot v samostojnost utemeljevali s srednjeevropsko identiteto? Ali nas ni pri tem v resnici vodila želja biti na Zahodu, podobno kot je vodila tudi narode nekdanjega vzhodnega bloka? Zdaj, ko smo vsi spoznali, da smo še najbolj odvisni od samih sebe in je zahodni blišč nekoliko popustil, se spet sprašujemo, kje je naše mesto, v srednji Evropi ali na Zahodu? In še, ali je to res naša izbira? V oddaji »Eppur si muove – in vendar se vrti« bomo skušali odgovoriti na nekatera podobna vprašanja, ki so v slovenskem političnem prostoru dobila izrazito politični in ideološki predznak.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Skozi vso človeško zgodovino postavljamo spomenike in jih nato rušimo. V 90-ih letih prejšnjega stoletja so v Srednji in Vzhodni Evropi odstranjevali socialistične spomenike. Nedavno so padali spomeniki pomembnih osebnosti iz obdobja kolonializma v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji in Belgiji. Je prav, da se odstrani kipe spornih osebnosti in ideologij ali pa bi morali ostati, kot spomin in opomin?
Na severu Rusije se v preteklih mesecih soočajo z rekordno visokimi temperaturami. Pomladanske temperature so bile v povprečju kar za 10 stopinj višje od običajnih v tem času. Konec junija so v sibirskem mestecu Verhojansk, 700 kilometrov severno od Jakutska, izmerili celo 38 stopinj Celzija, kar je najvišja izmerjena temperatura v celotnem arktičnem krogu v zgodovini. Podnebne spremembe so dolgoročno ena največjih groženj človeštva. O njih smo v naših oddajah sicer že večkrat govorili, a zavedanje, kako nujni so ukrepi, je še vedno premajhno. Svetovna zdravstvena organizacija je nedavno posvarila, da obstaja velika možnost, da mejo zvišanje povprečne globalne temperature za stopinjo in pol – v primerjavi s predindustrijskim obdobjem – dosežemo že v prihodnjih petih letih. Več v oddaji Eppur si muove avtorice Špele Novak.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Minilo je 45 let od podpisa Helsinške sklepne listine, dokumenta, s katerim sta se vzhodni in zahodni blok zavezala k spoštovanju skupnih vrednot in ciljev, med drugim tudi k spoštovanju človekovih pravic in nedotakljivosti državnih meja. Delitev na socialistični vzhod in kapitalistični zahod je le še spomin. Nastajajo pa nove delitve, s katerimi se sooča Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, naslednica Konference o evropski varnosti in sodelovanju. V oddaji »Eppur si muove – In vendar se vrti« nam veleposlanika Ernest Petrič in Andrej Benedejčič predstavljata pot od konference do organizacije, ene redkih na svetu, ki deluje na temelju soglasja vseh njenih članic. Oddajo je pripravil Marjan Vešligaj.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Politični vpliv se meri z različnimi vatli. Pogosto so vplivni ljudje, od katerih tega niti ne bi pričakovali. Združene države Amerike imajo izjemno zadržano, skrivnostno prvo damo. Podobno kot s političnim vplivom je tudi s skrivnostnostjo. Zmeraj se postavi vprašanje, kaj je zadaj in skrito. O Slovenki in Američanki številka ena pogosto govorijo, da živi v zlati kletki, da ne mara javnosti in izpostavljanja. Dolgoletna novinarka časopisa The Washington Post, Pulitzerjeva nagrajenka Mary Jordan, na prvo damo gleda popolnoma drugače. V svoji novi knjigi »Umetnost njenega načina - Še ne povedana zgodba Melanie Trump« jo opisuje kot hladnokrvno, inteligentno in preračunljivo žensko, ki dobro ve, kaj hoče, in kako to doseči, pa tudi žensko, katere zlasti kadrovski presoji predsednik Združenih držav Amerike zelo zaupa. Kot zatrjuje Mary Jordan, je v Beli hiši najnevarnejše mesto, na katerem se lahko znajde tam zaposleni, na muhi Melanie Trump. Z Mary Jordan se je pogovarjal dopisnik iz Washingtona Andrej Stopar.
Ruski volivci so na referendumu 1. julija podprli ustavne spremembe, ki jih je v začetku leta predlagal predsednik Vladimir Putin. Zanje je glasovalo skoraj 78 odstotkov ljudi. Volivci so odločali o svežnju kar 206 popravkov, med katerimi je najpomembnejše dopolnilo o številu predsedniških mandatov. Ta bosta dva, kljub temu pa bo Putin, ki državo vodi že dve desetletji, na oblasti lahko ostal do leta 2036, ko bo star 84 let. V ustavi, ki jo številni imenujejo Putinova ustava, je prvič omenjen Bog, poroka je mogoča le med moškim in žensko, v 67. členu ustave pa so dodali, da ruskega ozemlja ni mogoče odtujiti. S sprejetimi amandmaji se moč predsednika krepi. Prvi mož Kremlja bo lahko imenoval in odstavljal ustavne in vrhovne sodnike ter državnega tožilca, po posvetu s Svetom federacije bo imenoval tudi ministre za obrambo, pravosodje, zunanje in notranje zadeve.
Dan neodvisnosti v Združenih državah Amerike, ki ga obeležujejo 4.julija, mineva povsem v znamenju pandemije novega korona virusa in vztrajnih množičnih protestov proti trdovratnemu rasizmu, ki je globoko zakoreninjen v ameriški družbi tudi več kot stoletje in pol po odpravi suženjstva. A v resnici je rasizem razširjen po vsem svetu, v Združene države Amerike pa ga je s kolonialističnimi praksami izvozila Evropa.
Pandemija korona je v veliko, morda eksistencialno krizo pahnila tudi Evropsko unijo. Prvi refleksi posameznih članic so pokazali, da nacionalni interesi še vedno prevladajo nad skupnimi, evropskimi. A predsedovanje Svetu Evropske unije s 1. julijem prevzema Nemčija, država, ki se je napake nacionalnih interesov prva zavedela in jih skuša vse od takrat odpraviti. O načrtih, nalogah, razmišljanjih nemške politike glede predsedovanja v tokratnem Eppur si muove.
Po hitrem širjenju okužb s koronavirusom v Aziji, Evropi in Združenih državah Amerike je novo žarišče postala Latinska Amerika z več kot 1,6 milijona okuženih. V resnici pa je tam število okuženih in tudi smrtnih žrtev veliko višje, kot kažejo uradni podatki. Epidemiologi pa zaradi bližajoče se zime na južni polobli opozarjajo, da bo epidemija vrh dosegla šele v prihodnjih tednih. Številne države v regiji pa se že tako soočajo s težavami.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Športni dogodki se po nekaj mesecih vračajo na televizijske zaslone in na radijske valove, gledalcev na tekmah in dirkah pa še nekaj časa ne bo. Kaj se dogaja s tekmovanji in kaj prinaša prihodnost prvenstev, ki se lahko po finančni moči primerjajo z največjimi in najbogatejšimi podjetji in korporacijami, v oddaji Eppur si muove, ki jo je pripravil Aljaž Golčer.
13-ega julija, na 100-to obletnico požiga tržaškega Narodnega doma, naj bi Italija končno vrnila lastništvo stavbe slovenski narodni skupnosti. Ob tej priložnosti se bosta na slovesnosti v Trstu sešla predsednika obeh držav, Borut Pahor in Sergio Mattarella. Kdaj bo Narodni dom zasijal v novi podobi? Kaj naj bi vseboval? Katere ovire so še na poti do dejanske vrnitve palače v slovenske roke? Več v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti. Avtor je Blaž Ermenc.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Turistična panoga je pred težko nalogo, kako organizirati sezono, da bodo turisti varni. Še vedno ni jasno, kako bodo države odpirale meje, kako bodo postavljale omejitve ter ali bo pretok ljudi veljal za vse države članice Evropske unije. Velik izziv je tudi, kako privabiti turiste ob negotovi gospodarski prihodnosti? Več z dopisniki v oddaji Eppur si muove - in vendar se vrti.
Neveljaven email naslov