Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos mineva 100 let od požiga Narodnega doma, mogočnega simbola slovenske prisotnosti v središču Trsta. Požig stavbe in nasilje, ki ga je spremljalo, sta močno zaznamovala življenje tržaških Slovencev in primorskih Slovencev nasploh. Sledila so črna leta fašizma in zatiranje vsega slovenskega. Več pa v prvi od treh oddaj Eppur si muove, namenjenih dogodkom pred 100 leti in pomenu Narodnega doma, ki naj bi ga Italija letos končno vrnila slovenski manjšini.
Simbol narodnega preporoda tržaških Slovencev
Julija bo minilo 100 let od fašističnega požiga tržaškega Narodnega doma, mogočnega simbola slovenske prisotnosti v središču Trsta. Požig stavbe in nasilje, ki ga je spremljalo, sta močno zaznamovala življenje tržaških Slovencev in primorskih Slovencev nasploh. Sledila so črna leta fašizma in zatiranje vsega slovenskega. Več pa v prvi od treh oddaj Eppur si muove, namenjenih prelomnim dogodkom pred 100 leti in pomenu Narodnega doma, ki naj bi ga Italija letos končno vrnila slovenski manjšini. Sklop treh oddaj, ki jih je pripravil Blaž Ermenc, bodo na sporedu prvi ponedeljek v mesecu.
1157 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Letos mineva 100 let od požiga Narodnega doma, mogočnega simbola slovenske prisotnosti v središču Trsta. Požig stavbe in nasilje, ki ga je spremljalo, sta močno zaznamovala življenje tržaških Slovencev in primorskih Slovencev nasploh. Sledila so črna leta fašizma in zatiranje vsega slovenskega. Več pa v prvi od treh oddaj Eppur si muove, namenjenih dogodkom pred 100 leti in pomenu Narodnega doma, ki naj bi ga Italija letos končno vrnila slovenski manjšini.
Simbol narodnega preporoda tržaških Slovencev
Julija bo minilo 100 let od fašističnega požiga tržaškega Narodnega doma, mogočnega simbola slovenske prisotnosti v središču Trsta. Požig stavbe in nasilje, ki ga je spremljalo, sta močno zaznamovala življenje tržaških Slovencev in primorskih Slovencev nasploh. Sledila so črna leta fašizma in zatiranje vsega slovenskega. Več pa v prvi od treh oddaj Eppur si muove, namenjenih prelomnim dogodkom pred 100 leti in pomenu Narodnega doma, ki naj bi ga Italija letos končno vrnila slovenski manjšini. Sklop treh oddaj, ki jih je pripravil Blaž Ermenc, bodo na sporedu prvi ponedeljek v mesecu.
Na Dunaju že več tednov potekajo pogajanja o oživitvi sporazuma o iranskem jedrskem programu. Cilj pogovorov sta vrnitev Združenih držav Amerike k dogovoru in odprava sankcij proti Iranu. Pogajalci so pred dnevi sporočili, da so dosegli pomemben napredek, kljub večjim razhajanjem, ki še ostajajo. Jim bo uspelo oživiti skorajda pokopani sporazum? Kako daleč je islamska republika od jedrskega orožja?
Organizacije za človekove pravice ugotavljajo, da se je stanje na tem področju v obdobju epidemije marsikje še poslabšalo. Tudi Evropa pri tem ni izjema. Evropska unija sicer človekove pravice postavlja na vrh svojih skupnih vrednot in je ob nekaterih kršitvah teh pravic v svetu zelo glasna, ji pa kritiki pri tem vprašanju očitajo dvoličnost in molčanje, ko se kršitve dogajajo pri njej doma.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Bliža se čas slovenskega predsedovanja Evropski uniji in številni v tem obdobju vidijo zadnji vlak za pospešitev pridružitvenega procesa držav Zahodnega Balkana tej integraciji. Evropska čakalnica postaja vse manj privlačna, še posebno v obdobju krize zaradi covida - 19. Ali je Zahodni Balkan še zahoden? se sprašujemo, ko vidimo, kako izkoriščajo priložnosti novi igralci Rusija, Turčija in predvsem Kitajska. Bi veljalo njihovo navzočnost odpraviti s pritiskom na balkanske države ali pa jim ponuditi več, kot ponujajo oni?
Zadnji italijanski voditelj, ki je svojo stranko povedel na volitve, zmagal in postal premier, je bil Silvio Berlusconi leta 2008. Odtlej so se v rimski palači Chigi zvrstili Monti, Letta, Renzi, Gentiloni, dvakrat Conte in nazadnje Draghi, vendar si nihče ni svojega položaja zaslužil na volitvah. Zakaj? V kakšni kondiciji so italijanske stranke danes? Ali živahna sklepanja novih zavezništev, zlasti med liberalci in progresivci, lahko privedejo do nove bipolarnosti? In kaj se dogaja na desnici, razklani med koalicijo in opozicijo? Predvsem pa koliko realne moči stranke sploh držijo v svojih rokah?
Nizozemsko že skozi tretjo hujšo krizo v dobrem desetletju vodi isti krizni upravljavec - Mark Rutte. Trikratni premier je svoji stranki zdaj priboril še četrto zmago na parlamentarnih volitvah. Tudi z obljubami o višjih minimalnih plačah, davčni razbremenitvi srednjega razreda in malih podjetij ter strožjih pogojih za priseljevanje, torej s politikami, ki njegovo desnosredinsko liberalno stranko ideološko vlečejo tudi k levemu in desnemu polu. Kako Nizozemska niha med zvestobo evropskemu povezovanju in gojenjem posebne vrste evroskepticizma?
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Od doseganja enakopravnosti med spoloma v svetu smo še svetlobna leta daleč. Celo več: pandemija bi lahko izničila ves napredek, narejen v preteklega četrt stoletja. Hkrati grozi, da bo še 47 milijonov žensk in deklic zdrsnilo pod prag revščine. Evropska unija si prizadeva za prednostno reševanje problema povečanja domačega nasilja, skrb pa vzbujajo zlasti retrogresivni trendi v nekaterih članicah EU glede spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Plinovoda Severni tok 2 in Turški tok naj bi Evropi omogočila nemoteno oskrbo z ruskim zemeljskim plinom mimo ozemlja Ukrajine. Za številne je to priložnost za velik zaslužek. Nekatere države upajo, da bodo zaradi novih plinovodnih poti izboljšale svoj mednarodni položaj. Obenem pa je ameriški kongres sprejel zakon o sankcijah proti podjetjem, ki sodelujejo pri graditvi. Sta Severni tok 2 in Turški tok le komercialni naložbi ali pa je to razpoka, ki že dalj časa obremenjuje čezatlantsko zavezništvo? O tem bomo podrobneje govorili v oddaji Eppur si muove, in vendar se vrti, ki jo je pripravil Marjan Vešligaj.
Minilo je 20 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki je bistveno izboljšal položaj slovenske manjšine. Kaj vse je prinesel in v kolikšni meri se izvaja? Kateri izzivi so dandanes pred slovensko narodno skupnostjo?
Leto dni je minilo od zaprtja 11 milijonskega mesta Wuhan, kitajske oblasti pa so s tem šokirale zahod zaradi drakonskih ukrepov. Le nekaj tednov pozneje pa smo bili podobnim ukrepom priča tudi v sosednji Italiji. Po 76-dneh se je življenje v Wuhanu postopoma vrnilo na stare tirnice, kar so proslavili z množično proslavo ob obali Jangceja, od spomladi niso zabeležili več niti enega primera bolezni več, medtem ko se na zahodu v teh dneh spopadamo že z drugim in tretjim valom bolezni.
Globalne razmere so terjale, da se je Svetovni gospodarski forum iz Davosa preselil na svetovi splet, obenem pa poskrbele, da je iz debat bolj ali manj odmeval razmislek o odzivanju na pandemijo. Resetiranje svetovnega gospodarstva po načelu pravičnosti, kaj v prihodnje zahteva trg dela, kako naprej v skladu z najvišjimi okoljskimi standardi, pa o humanitarni agendi svetovnega gospodarskega foruma – to je nekaj tem letošnjega Davosa.
Ameriški kontrapunkt je danes zapletena polifonija zgodb, interesov, intrig, ugibanj in napetosti. Prisegel je novi predsednik Joe Biden. Napovedal je celjenje ran in obnovo ter izrazil prepričanje, da je Amerika na preizkušnji uspešno odgovorila na izziv. Biden izhod iz polarizirane Amerike, ujete v več hkratnih kriz, vidi v enotnosti Američanov. Mu jo bo uspelo doseči? Česa se je pravzaprav Amerika naučila v preteklih štirih letih?
NAPOVED: Razglasitev sodbe britanskega sodišča, da ustanovitelja WikiLeaksa ne izroči Združenim državam Amerike, je po mnenju mnogih zmaga za Juliana Assangea. A ne gre pozabiti, da ostaja v londonskem zaporu Belmarsh in da tudi obtožnica ZDA za njegovo izročitev ni umaknjena. O naravi, pomenu in posledicah objav WikiLeaksa, zaradi katerih je pravzaprav Assange izpostavljen psihični torturi in mu je zaradi t. i. arbitrarnega pridržanja že deset let onemogočena svoboda gibanja, v oddaji Eppur si muove.
Pred desetimi leti se je 26-letni tunizijski prodajalec sadja in zelenjave, obupan nad življenskimi razmerami, polil z bencinom in zažgal. To je bila iskrica, ki je sprožila množične proteste najprej v Tuniziji in nato v drugih državah na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Pričakovanja glede demokratizacije in boljšega življenja so bila visoka, a sanje so se za večino prebivalstva spremenile v moro. Kakšna je ta regija po desetih letih?
Januarske oddaje Eppur si muove v lanskem letu smo posvetili okoljskim temam. Okolju – bolj natančno, podnebnim spremembam – posvečamo tudi prvo oddajo letošnjega leta. Podnebne spremembe so namreč dolgoročno največja grožnja človeštvu. Čas za ukrepanje se hitro izteka. Letošnje leto mora biti ključno za sprejetje odločnih ukrepov. Pričakovanja od podnebne konference so zelo velika.
Nemško predsedovanje Evropski uniji v drugi polovici iztekajočega se leta so poimenovali tudi koronsko predsedovanje. V drugem valu pandemije je povezava dosegla ogromen napredek za skupno delovanje in s tem morda premagala najglobljo krizo v zgodovini obstoja. Unija gre po poti skupnega reševanja ekonomskih kriz, oblikovanja zdravstvene unije in ambicioznejšega podnebnega dogovora. Ogromno težkih izzivov pa je ostalo nerešenih. Te bosta morali z iskanjem kompromisov streti naslednji predsedujoči, Portugalska in Slovenija.
»Eppur si muove – In vendar se vrti!« je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo Galilei. Njegove besede so še danes najprimernejši skupni imenovalec za analizo mednarodnega dogajanja, ki ga ponujamo v istoimenski oddaji. Splet analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki ter z neposrednimi udeleženci dogodkov daje izčrpen odgovor na eno izmed petih ključnih vprašanj novinarskega dela, namreč ,,zakaj''. Zakaj je neki dogodek pomemben, kateri so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka zamisel našla pot v zgodovino, neka druga pa ne? O tem ob ponedeljkih ob 14.30 na Prvem.
Nekaj dni po podelitvi najprestižnejšega mirovniškega priznanja Svetovnemu programu za hrano se bomo ozrli na delček zgodovine Nobelove nagrade za mir. Z njo so nemalokrat ovenčali precej sporne lavreate, tudi take, ki so s svojega mirovniškega poslanstva skrenili na pot nasilja.
Neveljaven email naslov