Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konec septembra so v Clevelandu v ZDA potekali zdaj že tradicionalni Slovenski dnevi. Tradicionalni, ker so potekali tretjič, in ameriški rojaki upajo, da bodo tudi po odhodu slovenske generalne konzulke Alenke Jerak, ki zaokroža mandat, potekali tudi v prihodnje. Zdi se namreč, da na obronkih slovenstva osebna zavzetost pomeni še več, kot sicer, da dogajanje zaživi. Predvsem pa imajo dnevi, ki povezujejo slovensko skupnost, koga nagovarjati. V Clevelandu in širši oklici še zmeraj živi približno 80 tisoč ljudi, ki se opredeljujejo za Slovence.
1157 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Konec septembra so v Clevelandu v ZDA potekali zdaj že tradicionalni Slovenski dnevi. Tradicionalni, ker so potekali tretjič, in ameriški rojaki upajo, da bodo tudi po odhodu slovenske generalne konzulke Alenke Jerak, ki zaokroža mandat, potekali tudi v prihodnje. Zdi se namreč, da na obronkih slovenstva osebna zavzetost pomeni še več, kot sicer, da dogajanje zaživi. Predvsem pa imajo dnevi, ki povezujejo slovensko skupnost, koga nagovarjati. V Clevelandu in širši oklici še zmeraj živi približno 80 tisoč ljudi, ki se opredeljujejo za Slovence.
Izredna uprava Agrokorja je z upniki in dobavitelji dosegla dogovor o poravnavi, s katerim je postalo jasno, da bo prešla v roke ruskih bank in ameriških finančnih skladov. Pred letom dni je hrvaško gospodarstvo doživelo najhujši pretres. Postalo je jasno, da prezadolženi koncern Agrokor v lasti Ivice Todorića strmoglavo drvi v stečaj. Dolgovi dobaviteljem so rasli, domače banke ga niso smele več kreditirati, tuje banke pa niso več želele. Nevarnost stečaja koncerna, ki združuje več kot 60 podjetij, zaposluje pa kar 60 tisoč ljudi na Hrvaškem in v regiji, je vlado premierja Andreja Plenkovića prisilila, da je skoraj čez noč napisala poseben zakon, t. i. „Lex Agrokor“. Upravo nad podjetjem je prevzel izredni vladni pooblaščenec, Todorić in nekdaj vodilni ljudje v podjetju pa so se znašli v kriminalističnih preiskavah zaradi domnevnih finančnih malverzacij v Agrokorju. Zaradi krize Agrokorja je razpadla vladna koalicija med HDZ-jem in Mostom. Izredna uprava Agrokorja je te dni z upniki in dobavitelji dosegla dogovor o poravnavi, s katerim je postalo jasno, da bo nekoč perjanica hrvaškega gospodarstva prešla v roke ruskih bank in ameriških finančnih skladov. Ti pa bodo tudi odločali o prihodnosti koncerna. Avtorica: Tanja Borčić Bernard.
Odnosi med Rusijo in zahodnimi državami so že nekaj časa v krizi. Po ruski aneksiji Krima pred štirimi leti so se znova zaostrili v zadnjih tednih, ko so številne zahodne države izgnale na desetine ruskih diplomatov, kar naj bi bila posledica domnevne ruske vpletenosti v zastrupitev nekdanjega vohuna Sergeja Skripala v britanskem Salisburyju. Avtorica oddaje je Špela Novak.
ITF želi pomagati pri razminiranju tudi v Iraku in Siriji. Mine nimajo roka trajanja. Grožnja ostane prisotna, dokler je ne odstranijo, zato vsako leto zahteva več tisoč žrtev v različnih delih sveta. Humanitarno razminiranje je odvisno predvsem od donacij, vendar v zadnjem obdobju vlada nekakšna utrujenost donatorjev na tem področju. Velik del pozornosti mednarodne skupnosti se je preusmeril na druge globalne izzive. Na področju razminiranja v povojnem obdobju in rehabilitacije žrtev uspešno deluje ITF – Ustanova za krepitev človekove varnosti, ki letos zaznamuje 20-letnico delovanja in ob mednarodnem dnevu min 4. aprila opozarja na to perečo problematiko. Oddajo je pripravila Sandra Brankovič.
Politično in etnično razdeljena država pod vodstvom premiera Zorana Zajeva upa na rešitev spora Grčijo in hitro pot v Nato in Evropsko unijo. Slabo leto po tem, ko je v Makedoniji oblast po več kot desetletju prevzela socialdemokratska stranka v koaliciji z albanskimi strankami, premier pa je postal Zoran Zajev, se država na vse pretege trudi postaviti trdno na evroatlanstko pot. Glavna ovira na tej poti je Grčija oziroma spor o imenu, ki ga poskušata državi po več kot 25 letih zgladiti. Nova, Severna, Gornja, Vardarska Makedonija, Makedonija Skopje … so nekatere od predlaganih rešitev, odprta pa so vprašanja, ali naj se ime zapiše skupaj, torej npr. Gornjamakedonija, naj se prevaja v angleščino. Na makedonski strani je namreč ogromno tistih, ki se bojijo za identiteto, imena ne dajo, Grke pa obtožujejo izsiljevanja. Na drugi, grški strani pa so številni prepričani, da je kot Makedonija lahko poimenovana le severnogrška pokrajina. V Skopju so sklenili sporazum o prijateljstvu z Bolgarijo, ki je po mnenju nekaterih v škodo Makedoncev. Ob tem je država razdeljena politično in etnično. Parlament je potrdil nov zakon, ki širi uporabo albanskega jezika, čeprav je dal predsednik nanj veto, v parlamentu je spet skoraj prišlo do fizičnega obračunavanja. Medtem pa se država prazni, mladi doma ne vidijo perspektive, Makedonci in Albanci. To poletje bi bilo lahko za Makedonijo pomembno, saj upa na vabilo v Nato in začetek pogajanj z Evropsko unijo, če bo seveda Skopju in Atenam uspelo najti kompromis o imenu, s katerim bi lahko živeli obe strani. Več pa Boštjan Anžin.
Maja bo belgijski Antwerpen prizorišče masovnega izkrcavanja ameriških vojakov in opreme. Tja prihajajo v okviru Evropske pobude za pomiritev, ki jo je Bela hiša pred skoraj štirimi leti zagnala, da bi okrepila svojo prisotnost na vzhodnem krilu Severnoatlantskega zavezništva. S tokratnim prihodom ZDA potrjujejo tudi, da izpolnjujejo zaveze, dane na vrhunskem zasedanju zavezništva v Welsu, da v času novih varnostnih groženj povišajo sredstva za obrambo. In nič drugega ne pričakujejo od ostalih zaveznic, čeprav je že zdaj jasno, da bo z vplačilom v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda obrambne proračune do zastavljenega roka uspelo napolniti komaj polovici držav članic Nata. Slovenije ni med njimi. Tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti prinaša ameriško perspektivo na delitev obrambnega bremena. Avtor oddaje je Luka Robida.
Najmočnejša in najpomembnejša država Evropske unije bo po skoraj šestih mesecih vendarle dobila vlado. Trajalo je bistveno dlje kot kadar koli doslej v nemški povojni zgodovini. Na koncu se je izšlo tako, kot so si želeli Angela Merkel in Krščanski demokrati – z veliko koalicijo s Socialdemokratsko stranko. Največja in najstarejša nemška stranka, Socialdemokrati, so v procesu nastajanja vlade prelomili obljube, da gredo v opozicijo, podpora jim je z rekordno nizke zdrsnila še za nekaj odstotkov niže in je zdaj tam nekje pri skrajno desni Alternativi za Nemčijo, pri 15 odstotkih, po poti so izgubili prvega moža Martina Schulza, stranka je skoraj razpadla na polovico. Štiri leta imajo časa, da se poberejo – na preizkusu ni le njihov ugled, ampak obstoj celotne socialne demokracije v Evropi. V oddaji tudi o tem, kaj je Nemčija doživljala v zadnje pol leta, kako omajana je moč države in prve dame Merklove zaradi tega in katera je pot, ki jo po tej izkušnji lahko izberejo za prihodnje. Avtorca oddaje je Polona Fijavž.
Dobro leto je še do evropskih volitev, na katerih ne bodo več sodelovali britanski državljani. Na podlagi zadnjih volitev v Evropski parlament se je na vrh Evropske komisije zavihtel Jean-Claude Juncker. Tako postopek izbiranja predsednika kot sama oseba, ki trenutno vodi Berlaymont, sta za več držav članic vprašljiva. Boj za pravilno razlago evropskih pravil in za vpliv se je na evropskem parketu že začel, v parlamentu svarijo, da predsednika Komisije ne more biti brez njihove zelene luči. Avtor oddaje: Matjaž Trošt.
Zadnja italijanska vlada, ki je bila dejanski odraz volje volivcev, je bila Berlusconijeva iz leta 2008. Tej so sledile še štiri druge, ki so bile plod medstranskarskih kompromisov. V sosednji državi bodo vnovič volili 4. marca, in kot kaže, bo država tudi tokrat ostala brez jasnega zmagovalca. Katera stranka uspešneje nagovarja svoje privržence in s kakšnimi poudarki? Kakšna je Italija po letih levo sredinskih vlad in v kakšnem ozračju se bodo odvijale volitve? Kolikšno vlogo še vedno igra stoletni ideološki razcep med neofašisti in protifašisti v Italiji? Kdo bo, nenazadnje, po novem zavladal drugi najpomembnejši trgovski partnerici Slovenije? Avtor oddaje: Janko Petrovec.
Po vojni na Kosovu leta 1999 in kasnejših neuspešnih pogajanjih, je 17. februarja 2008 takratna prehodna vlada razglasila samostojnost Kosova. Desetletje obstoja države so v večini države bučno proslavili. Kosovo je obiskal tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Slovenija je bila med prvimi, ki je priznala kosovsko neodvisnost, podpira jo pri njenih prizadevanjih, a pričakuje tudi, da bo opravila domače naloge. Domači politiki so vzneseno govorili o uspehih, o tem, da jo je do danes priznalo 115 držav, da želi proti Evropski uniji in Natu, pri mnogih prebivalcih pa imajo slovesnosti tudi grenak priokus. Kosovo ostaja ena najbolj izoliranih držav, saj z Evropsko unijo nima brezviznega režima. Parlament namreč do danes ni potrdil dogovora s Črno goro o meji, ki je za Bruselj eden od pogojev. Številni ljudje životarijo, ni dela, veliko je korupcije, mladi množično odhajajo, saj doma ne vidijo perspektive – Albanci in Srbi. Medetnična trenja so danes bistveno manjša, čeprav je za Srbijo Kosovo še vedno del njene države, v Prištini pa se ne nameravajo pogajati in še letos pričakujejo zgodovinski dogovor, ki bi Kosovu prinesel sedež v Združenih narodih, priznanje (tudi preostalih petih članic Evropske unije) obema sosedama pa tudi evropsko perspektivo. Avtor oddaje: Boštjan Anžin.
Ostali so bridki spomini, sprememb na bolje ni. Arabska pomlad je skorajda že polpretekla zgodovina. Čeprav je od protestov, ki so se prelevili v vstaje, te pa v revolucije, minilo komajda sedem let, je zanos, ki je zaznamoval leto 2011, popolnoma zbledel. Ostali so le bridki spomini, spoznanje, da so spremembe skorajda nemogoče. Regija se danes sooča s starimi in novimi krizami. V Tuniziji, ki velja za edino zgodbo o uspehu nesrečne Arabske pomladi, se soočajo s hudo gospodarsko krizo. Ljudje množično protestirajo proti zategovanju pasu. V Egiptu bodo kmalu potekale predsedniške volitve. Zmagovalec je že znan, to je vojaški poveljnik, ki je strmoglavil demokratično izvoljenega predsednika. V Jemnu vihra krvava državljanska vojna. V Siriji pol miljona žrtev ni bilo dovolj, da bi režim padel. Predsednik Bašar Al Asada se je obdržal in znova utrdil na oblasti. Po sedmih letih se bomo znova sprehodili skozi nemirno regijo in pogledali kaj je ostalo od ovele Arabske pomladi. Avtorica oddaje Karmen Švegl.
Bo otoplitev odnosov na korejskem polotoku trajala dlje od športnih iger? Severna in Južna Koreja bosta na tokratnih Olimpijskih igrah v Pyeongchangu na otvoritveni slovesnosti nastopili pod isto – zastavo korejskega polotoka. Večini Južnokorejcev ta politična gesta ni povšeči, tamkajšnja politika pa upa, da bo to zmanjšalo nevarnost jedrske vojne, medtem ko politični analitiki ocenjujejo, da je Pjongjang s tem zamajal odnos na osi Seul – Washington. Avtorica: Rajka Pervanje.
Kako se zoperstaviti na svetovnem spletu vse bolj razširjenim lažnim novicam, je vprašanje, s katerim v zadnjem času ukvarjajo javnost, politične stranke in tradicionalni mediji. Je sploh mogoče nadzirati nekakšen informacijski razvrat na informacijskih omrežjih? Kakšne pasti prinašajo samoregulacija zasebnih spletnih podjetij in nove zakonodaje držav proti širjenju lažnih novic na medmrežju? Evropska komisija išče odgovore za skupno pot s posebno skupino strokovnjakov, v kateri sodeluje tudi nekdanji slovenski minister, pristojen za uresničevanje strategije razvoja Slovenije dr. Žiga Turk. Avtorica: Sandra Brankovič.
Vprašanje Zahodne Sahare že dolgo ni rešeno. Številni njeni prebivalci – Sahravijci še vedno živijo v begunskih taboriščih na jugozahodu Alžirije. V teh taboriščih okoli 150.000 Sahravijcev v zelo težkih razmerah životari in desetletja čaka na politično rešitev maroške zasedbe Zahodne Sahare. Življenje beguncev in njihova stališča glede razmer, v katerih živijo, smo preverili med obiskom taborišč konec prejšnjega leta. Avtor: Boris Vasev.
6. novembra leta 1992 sta zunanja ministra dr. Dimitrij Rupel in Geza Jeszenszky v Ljubljani podpisala sporazum med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Na podlagi tega sporazuma sta podpisnici ustanovili posebno medvladno komisijo, ki na svojih zasedanjih – doslej jih je bilo 17 – obravnava aktualna vprašanja obeh manjšin in pripravlja ter sprejema priporočila za svoji vladi. Kot menijo pripadniki obeh narodnih manjšin je omenjeni sporazum vplival na izboljšanje njihovega položaja.
Vojska je izvedla zamenjavo oblasti v Zimbabveju brez prelivanja krvi in na položaju predsednika države ustoličila nekdanjega podpredsednika, generala Emersona Mnangagwo, imenovanega krokodil. Obljubil je nove volitve, ki naj bi bile še letos. Bo sprememba na čelu nekdaj najbolj obetavne afriške demokracije res prinesla nujno potrebne reforme in pripomogla k oživitvi povsem zlomljenega gospodarskega in socialnega sistema ali se bo nadaljevala dosedanja politika vladajoče stranke, ki podobno kot marsikateri afriški režim skrbi zgolj za elite? Več pa s Sandro Brankovič.
Slovenija bo v letu 2018 predsedovala Svetu za človekove pravice Združenih narodov. To bo zelo zahtevna naloga za našo diplomacijo, saj se v omenjenem Svetu večkrat krešejo mnenja. Generalna skupščina OZN je Svet ustanovila leta 2006, nadomestil pa je komisijo za človekove pravice. Prihodnje leto bo tudi 70. obletnica sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Žal je ta temeljni dokument večkrat neupoštevan, človekove pravice pa kršene v številnih državah. Avtorja: Tomaž Gerden in Blaž Ermenc.
Ob uspešnem manjšanju števila prihodov čez Sredozemlje v Italijo postaja vse bolj jasno, da ne gre za sistemsko rešitev, ampak za diplomatsko-politično operacijo, ki jo bo v predvolilni kampanji skušala izkoristiti vladajoča Demokratska stranka. Število ljudi, ujetih v strašljivih razmerah libijskega brezvladja, raste iz meseca v mesec. Da zadrževanje migrantov v tej severno afriški državi samo še slabša položaj migrantov, ki so nehote postali prekupčevalsko blago, je jasno ne le človekoljubnim nevladnikom, ampak tudi mednarodnim organizacijam, ki Italijo in Evropo obtožujejo nehumanosti. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec, ki je novembra par tednov preživel na krovu humanitarne reševalne ladje Aquarius, se v božični oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti sprašuje, ali z malo dobre volje in treznega premisleka ne bi mogli pomagati vsaj beguncem, ki očitno izpolnjujejo vse pogoje za azilno ali humanitarno varstvo. Eno od učinkovitih poti, ki že daje prve sadove, je spoznal v rimskem predmestju Trastevere, kjer člani vse bolj vplivne katoliške Skupnosti svetega Egidija vzpostavljajo humanitarne koridorje med begunskimi centri in evropskimi državami – in to brez stroškov za davkoplačevalsko vrečo.
V Kataloniji bodo 21. decembra predčasne volitve v regionalni parlament. Volitve je razpisala španska vlada, potem ko je po razglasitvi neodvisnosti Katalonije z uveljavitvijo 155. člena španske ustave suspendirala katalonsko avtonomijo in odstavila tamkajšnje oblasti, dve tretjini članov katalonske vlade pa z obtožbami upora spravila v pripor. Tik pred začetkom volilne kampanje so bili odstavljeni ministri po plačilu varščine izpuščeni iz pripora, z izjemo podpredsednika Orióla Junquerasa in notranjega ministra Joaquina Forna. V priporu ostajata tudi voditelja civilnodružbenih gibanj Jordi Sanchez in Jordi Cuixart. Glavno vprašanje volitev je, koliko glasov bodo dobile stranke, ki zagovarjajo katalonsko neodvisnost in kako se bo ta projekt nadaljeval. Avorica: Špela Novak.
V pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske unije je le prišlo do pozitivnega napredka. To velja tudi za pogovore o statusu meje med Severno Irsko in Republiko Irsko, ki bo po izstopu Združenega kraljestva njena edina britanka kopenska meja s kako članico Evropske unije. Ta meja naj ne bi bila zaprta, ampak bi bolj ali manj ohranila prost pretok ljudi, blaga in storitev kot do zdaj. Vprašanje je, kako bodo to dosegli, vendar sta britanska premierka Theresa May in predsednik vlade Republike Irske Leo Varadkar pozdravila načelni dogovor. Ta je zelo pomemben tudi za nadaljevanje mirovnega procesa na Severnem Irskem. Avtorica: Nina Kojima.
Kaliningrajska regija je najbolj zahodna in najmanjša ruska regija. Od severa do juga meri 108 kilometrov, od vzhoda do zahoda 205 kilometrov. Iz njenega glavnega mesta Kaliningrada je do Varšave, Vilne in Berlina precej bližje, kot do Moskve. Nekdanji Königsberg, ki so ga v Kaliningrad preimenovali po drugi svetovni vojni ima burno zgodovino. Bil je središče nekdanjega vojvodstva Prusije in glavno mesto vzhodne Prusije. Del Sovjetske zveze je rojstno mesto enega največjih mislecev razsvetljenstva Immanuela Kanta postalo leta 1945. Ruska enklava, ki je stisnjena med dve članici Evropske unije in zveze Nato, Poljsko in Litvo je po razpadu Sovjetske zveze ostala odrezana od preostale Rusije. Po zaostritvi odnosov med Moskvo in zahodom zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim, zahodni mediji o Kaliningradu poročajo predvsem zaradi raketnih sistemov Iskander, ki jih je Rusija namestila v bližini dveh Natovih članic. Ruske rakete z dosegom 500 kilometrov lahko namreč le v nekaj minutah dosežejo mesta v Litvi, Latviji, Poljski in Nemčiji. Kaliningrad je leta 1996 dobil status posebnega gospodarskega območja in bo čez nekaj mesecev kot eno od 11 mest gostil tekme svetovnega prvenstva v nogometu. Avtorica: Vlasta Jeseničnik.
Neveljaven email naslov