Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ameriško volilno leto se je s prvimi strankarskimi volitvami komaj začelo, a že sta se izluščila najverjetnejša tekmeca. Donald Trump in Joe Biden. »Številni republikanski volivci se zavedajo Trumpovih pomanjkljivosti, a so prepričani, da so demokrati in Biden čisto zlo. Biden je najbolj dolgočasna in varna demokratska izbira za predsedniško nominacijo, kar si jih lahko zamislite. V politiki je od leta 1972, pa vendar je republikanski tovarni sovraštva uspelo prepričati milijone Američanov, da je Joe Biden zlodej, njegov sin Hunter pa Antikrist.« Tako gost oddaje profesor Jeremy Meyer.
1157 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Ameriško volilno leto se je s prvimi strankarskimi volitvami komaj začelo, a že sta se izluščila najverjetnejša tekmeca. Donald Trump in Joe Biden. »Številni republikanski volivci se zavedajo Trumpovih pomanjkljivosti, a so prepričani, da so demokrati in Biden čisto zlo. Biden je najbolj dolgočasna in varna demokratska izbira za predsedniško nominacijo, kar si jih lahko zamislite. V politiki je od leta 1972, pa vendar je republikanski tovarni sovraštva uspelo prepričati milijone Američanov, da je Joe Biden zlodej, njegov sin Hunter pa Antikrist.« Tako gost oddaje profesor Jeremy Meyer.
Slovensko gospodarstvo v iskanju novih poslovnih priložnosti ne pogleduje le na Balkan, v Rusijo in na daljni vzhod. Odločno vstopa tudi na trge držav ob Perzijskem zalivu. Kakšna je gospodarska prisotnost v Zalivu, kako bi lahko bila še močnejša, kaj lahko slovenska podjetnost ponudi tamkajšnjim trgom in s čim Slovenija vzbuja zanimanje tamkajšnjih gospodarstev? Kako politika in diplomacija pomagata gospodarstvu utirati pot v tujino, kaj bi pomenilo odprtje veleposlaništva v Zalivu? To je nekaj vprašanj, s katerimi se po nedavnem obisku predsednika vlade in manjše gospodarske delegacije v Združenih arabskih emiratih ukvarjamo v tokratni oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti. Avtor oddaje: Luka Robida.
Romunija je v preteklem tednu doživljala protestni val, kot ga ne pomnijo od padca komunizma in Ceausecujevega režima. 600 000 ljudi na ulicah Bukarešte in drugih romunskih mest, ogorčenih, ker je vlada ponoči, mimo parlamenta sprejela odlok, ki bi močno zajezil pregon korupcije, še posebej zlorab položajev. Odlok, pisan za številne romunske politike, ki jim grozi kazenski pregon, še posebej za že pogojno obsojenega predsednika socialdemokratov Dragneo – so prepričani protestniki, ki zahtevajo odgovornost. Mnogi odhod celotne vlade, ki je na volitvah pred komaj dvema mesecema dobila prepričljivo večino in ki je Romuniji obljubljala razcvet. Namesto tega je pri mnogih uničila še tisto zaupanje v politike vseh barv, kolikor ga je v Romuniji ostalo. Boja proti skorumpiranim političnim elitam, za Evropsko unijo in zahodne vrednote, demokracijo in pravno državo, ki ga 10 let po vstopu Romunije v evropsko družino in velikim korakom, ki jih je država storila v boju proti korupciji, ne bo mogoče kar tako zadušiti. Podrobneje v prihodnjih minutah z Boštjanom Anžinom.
Prvi ukrepi novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa so razburkali tudi svetovno javnost. V Evropski uniji se sprašujejo, kakšen bo odnos z novo ameriško administracijo. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk se boji, da bo predsednik Trump spremenil 70 let staro ameriško politiko, ki je Evropo vedno obravnavala kot najtesnejšo zaveznico. Ameriški voditelj je na srečanju z britansko premierko Mayevo in v telefonskih pogovorih z nekaterimi evropskimi voditelji (tudi z nemško kanclerko Merklovo) omilil nekatere najbolj ostre izjave, hkrati pa je Evropsko unijo obtožil, da s podcenjenim evrom spodkopava ameriški izvoz. Prihodnji odnosi med ZDA in EU, ki ima že sama dovolj težav, nikakor ne bodo brez težav. Oddajo je pripravil Matjaž Trošt.
Vlak z napisom Kosovo je Srbija, ki mu ni uspelo priti iz Beograda v Kosovsko Mitrovico, srbska zahteva za izročitev nekdanjega poveljnik osvobodilne vojske Kosova Haradinaja, zid, ki ga v Kosovski Mitrovici gradijo Srbi. To je le nekaj tistega, kar znova močno dviguje napetosti med Prištino in Beogradom. Bili smo na robu oboroženega spopada, pravi srbski predsednik Nikolić, ki je v Prištino sporočil, da bodo branili svoje rojake, če bo treba z vojsko. Pa tudi, da Srbija ne bo Kosova priznala nikoli, pa čeprav bi to pomenilo, da ne bi nikoli vstopila v Evropsko unijo. Zapletena razmerja med Srbijo in Kosovom, trenja, nacionalizem, revščina, prelivanje krvi, ki ni pozabljeno, sovraštvo, politiki, ki pogosto bolj kot o miru razmišljajo o tem, kako do naslednjega mandata. Zaskrbljena Evropska unija je za isto mizo zbrala voditelje obeh strani, a tudi dialog marsikdaj poteka s figo v žepu – tudi, ali pa predvsem zaradi podpore Bruslja, ki je ključna za voditelje na Balkanu. O prihodnosti Kosova, ki ga je priznalo več kot 110 držav, Srbija pa govori o namišljeni državi, o odnosih Beograd – Priština v prihodnosti v tokratni oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti, ki jo je pripravil Boštjan Anžin.
Po vsej Evropi so v vzponu populistične in nacionalistične stranke, ki so po Brexitu in izvolitvi Donalda Trumpa v Združenih državah Amerike dobile nov zagon. Skupni evropski projekt zanje ni več edina možnost, kot se je zdelo doslej. Evropska unija, ki je nekakšen nedokončan projekt, je zdaj na razpotju. Letošnje volitve v ustanovnih članicah Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem bodo ene ključnih za prihodnost evropske ideje. Več v oddaji Eppur si muove – in vendar se vrti, ki jo je pripravila Sandra Brankovič.
Donald Trump bo tudi uradno po prisegi postal novi predsednik Združenih držav Amerike. Na tem položaju je dva mandata bil Barack Obama. Njegovo osemletno predsednikovanje ocenjujejo zelo različno. Vprašanje je, koliko bo sploh ostalo od njegove dediščine, saj Trump napoveduje veliko sprememb. Ukinili bodo sistem zdravstvenega varstva, ki ga je uvedel Obama, veliko sprememb se obeta tudi na zunanjepolitičnem področju. Demokratska stranka napoveduje oster boj proti spremembam, ki jih bodo uvedli republikanci. Ti imajo po novembrskih volitvah trdno večino v Kongresu, zato bo Trump lažje uveljavljal svoje ukrepe. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.
Za Britanke in Britance bo leto 2017, leto velikih sprememb. Po več kot štiridesetih letih se bo začel proces izstopa iz Evropske unije. Pri tem je že prišlo do spora med britansko vlado in parlamentom, kdo ima pristojnosti sprejemati različne odločitve in zakone o izstopu. Spor je pred sodiščem. Kako dolgo bo trajal proces izstopanja Združenega kraljestva iz Evropske unije ni znano, prav tako tudi ne povsem, kakšna so pričakovanja in načrti britanske vlade ter britanske javnosti. Pogajanja z Evropsko unijo naj bi se uradno začela konec marca. Oddajo pripravlja Nina Kojima.
S prvim januarjem so Združeni narodi dobili novega generalnega sekretarja: nekdanjega visokega komisarja za begunce Antonia Guterresa, ki je bil še pred tem predsednik portugalske vlade in predsednik tamkajšnje socialistične stranke. Živimo v negotovih časih, upanje, ki je vladalo ob koncu hladne vojne, je zamenjal strah, je dejal v svojem nagovoru po izvolitvi. Organizacija združenih narodov je temelj multilateralizma, a bi se tudi sama morala prenoviti. Več v oddaji Eppur si muove, ki jo tokrat pripravlja Špela Novak.
Argentinec Jorge Bergoglio je postal duhovnik šele pri dvaintridesetih, nekaj let zatem pa že provincial domačih jezuitov. V Buenos Airesu so mnogi menili, da bo svojo kariero znotraj rimsko katoliške cerkve kronal s kardinalskim nazivom in petnajstletnim stažem na mestu nadškofa prestolnice, a so se ušteli: pred slabimi štirimi leti so ga izbrali za papeža in odtlej zbuja pozornost kot odločen, a nepredvidljiv voditelj majhne vatikanske državice. Igra čedalje pomembnejšo vlogo na mednarodnem, zlasti mirovniškem parketu. Toda zaradi vztrajanja pri usmiljenju, ki ga po njegovem zasluži vsak, še tako grešen posameznik, je deležen tudi ostrih obtožb, da prelamlja nauk Cerkve. Papež je sredi decembra, malo po koncu svetega leta usmiljenja, dopolnil osemdeset let. Eppur si muove - In vendar se vrti je pripravil Janko Petrovec.
Iran se, po dogovoru o njegovem spornem jedrskem programu, hitro razvija. Večino sankcij proti tej državi so preklicali, tako da v državo prihajajo številne tuje politično-gospodarske delegacije, vključno s slovenskimi. Toda napredka ne občutijo vsi enako. V državi so še vedno v veljavi strogi predpisi. Veliko prebivalcev Irana pa vseeno meni, da gredo v pravo smer. Eppur si muove - In vendar se vrti je pripravila Karmen Švegl.
Varnostna in obrambna vprašanja so se znašla na samem na vrhu agende Evropske unije. Zakaj prav zdaj? Pred čem se želi Evropa obvarovati in kako naj to stori? Kako naj prepozna grožnje in kako odgovori nanje? Zakaj posamezne države ne morejo same učinkovito odgovoriti na varnostne izzive današnjih dni in kakšne skupne napore za povrnitev občutka varnosti terjajo globalne razmere? Nekaj razmislekov v tokratni redni tedenski oddaji zunajepolitičnega uredništva Eppur si muove - In vendar se vrti. Pripravil jo je Luka Robida.
V Makedoniji bodo konec tedna potekale predčasne parlamentarne volitve. Pot do njih ni bila enostavna, zgodile se bodo šele v tretjem poskusu in ni jih malo, ki menijo, da rešitve politične krize ne bodo prinesle. Umazana volilna kampanja, v kateri opozicija vladajočo stranko po prisluškovalni aferi obtožuje, da je ugrabila državo, ta pa volilce prepričuje, da opozicijo vodijo tuji plačanci, ki bodo Makedonijo uničili. Najrevnejša država v regiji medtem še naprej tone. Množično jo zapuščajo ljudje vseh narodnosti, predvsem mladi, Grčija blokira njeno pot proti Evropski uniji. Namesto višjih plač pa prebivalci lahko spremljajo, kako glavno mesto za vsaj 650 milijonov evrov dobiva novo, antično podobo in na desetine novih kipov. Nasprotja med Albanci in Makedonci, ki so po mnenju mnogih predvsem poskus preusmeritve pozornosti, revščina v kateri se je znašlo več 100 000 ljudi, politične elite, ki ne zmorejo najti kompromisov in mednarodna skupnost brez pravih odgovorov vse bolj dušijo optimizem v Makedoniji, deželi večnega sonca, kjer govorijo o zgodovinskih volitvah. A tretjina ljudi še vedno ne ve, ali je kdo sploh vreden zaupanja in njihovega glasu. Oddajo je pripravil Boštjan Anžin.
Politično življenje v sosedni Italiji že mesece hromi kampanja pred ustavnim referendumom, ki bo 4. decembra. Spremembe predvidevajo ukinitev popolne parlamentarne dvodomnosti, krčenje števila senatorjev in spremembo razmerij med državo in lokalnimi skupnostmi. Vladajoča koalicija z njimi napoveduje večjo učinkovitost vladanja, nasprotniki svarijo pred preveliko koncentracijo oblasti v rokah premierja Renzija. Pred državo, ki se ubada z visoko stopnjo brezposelnosti, nenehnimi prihodi novih migrantov in obnovo po treh zaporednih rušilnih potresih, je torej še ena presodna preizkušnja, ki utegne nepredvidljivo spremeniti politična razmerja moči. O tem v oddaji Eppur si muove – In vendar se vrti z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem.
Je mednarodna trgovina dobra za države in ljudi ali le za dobičke velikih globalnih podjetij? Naj trgovinski sporazumi urejajo le enostavno trgovanje z blagom ali tudi storitve in naložbe? Mora Zahod prek trgovinskih sporazumov zagotavljati tudi dvigovanje okoljskih in socialnih standardov v državah, s katerimi posluje? Ta strateška temeljna vprašanja so se na pritisk javnosti odprla ob potrjevanju prostotrgovinskega sporazuma CETA med Evropsko unijo in Kanado. Ta pred tem, v pet let trajajočih pogajanjih, ni bil deležen skorajda nobene pozornosti javnosti, nato pa je postal ujetnik strahu pred TTIP-om, veliko večjim trgovinskim sporazumom med EU in ZDA, o katerem se še pogajajo in ki so ga po ameriških volitvah za dolgo pospravili v predale. Kakšna je torej zdaj usoda teh sporazumov in evropske trgovinske politike nasploh v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti z avtorico, dopisnico iz Bruslja Eriko Štular.
V najmlajši demokraciji na svetu, Mjanmaru, poteka genocid nad njenimi muslimanskimi prebivalci Rohingja. Le te mjanmarske oblasti označujejo za ilegalne priseljence iz Bangladeša, s tem pa opravičujejo, da so jim odvzele državljanstvo in jih na desetine tisočev prisilile živeti zaprte v taboriščih. V njih so obupne razmere, Rohingje nimajo dostopa do ustrezne hrane in zdravniške oskrbe, kaj šele do izobrazbe in delovnih mest. Proces genocida pa se je pod vodstvom Nobelove nagrajenke za mir Aung San Suu Kyi, kot ugotavljajo številne človekoljubne organizacije, približal zadnji fazi - popolnega uničenja. Tokratni Eppur si muove je pripravila Rajka Pervanje.
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike so pokazale na razdeljenost te velike države. Prebivalci, ki živijo med vzhodno in zahodno obalo, se počutijo prikrajšane, zelo jih je prizadela gospodarska kriza. Prav to, večinoma belo prebivalstvo, nagovarja letošnji nenavadni predsedniški kandidat Republikanske stranke. Druga značilnost letošnje predsedniške tekme, kljub nekaterim zunanjepolitičnim temam kot sta na primer vojna v Siriji in odnosi z Rusijo, je svojevrstni izolacionizem, še posebej na gospodarskem področju. Tretja značilnost pa je žalostna in zaskrbljujoča: oba kandidata sta največ časa porabila za medsebojno obračunavanje. Oddajo Eppur si muove - In vendar se vrti je pripravil Tomaž Gerden.
V mesecih po britanskem referendumu o izstopu iz Evropske unije se v Združenem kraljestvu poglablja ustavna kriza. Dva dela države: severna Irska in Škotska celo grozita z odcepitvijo. Tudi gospodarske napovedi niso obetavne; britanski funt že nekaj časa izgublja svojo vrednost. Britanska vlada se medtem pripravlja na pogajanja o izstopu iz Evropske unije. Podrobneje v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti z avtorico Nino Kojima.
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike po tradiciji potekajo na štiri leta, in to vsak drugi torek v enajstem mesecu. Letos bodo 8. novembra, na njih se bosta pomerila kandidatka Demokratske stranke, 69-letna Hillary Clinton in republikanski kandidat, 70-letni Donald Trump. Prvič v zgodovini države se je v boj za Belo Hišo podala ženska in prvič po generalu Eisenhowerju se za najvišji položaj v državi poteguje nepolitik, torej nepremičninski mogotec. Po ustavi namreč sleherni polnoletni državljan, rojen v ZDA, lahko kandidira za predsednika, in v tem je najbrž tudi težava, še zlasti v letošnji kampanji. Več o njej, pa tudi o tem, kar ste morda želeli vedeti, a si niste upali vprašati, v tokratni oddaji zunanjepolitičnega uredništva Eppur si muove – In vendar vrti. Pripravil jih je Matej Šurc.
Izraelska vlada nadaljuje gradnjo novih judovskih naselbin. Te vse bolj preplavljajo okupirani Zahodni breg, ki je presekan z izraelskimi zidovi in vojaškimi nadzornimi točkami. Brez dovoljenja izraelske vlade ali vojske ni mogoče postaviti niti vodovoda niti oditi v Jeruzalem. Na okupiranem Zahodnem bregu živi okoli 1,7 milijona Palestincev, brezposelnost je 60-odstotna. Kako se izraelska okupacija palestinskih območij odraža v vsakdanjem življenju Palestincev na Zahodnem bregu? Je palestinska država še uresničljiv projekt? Zadnjih 20 let so Palestinci živeli v upanju, da bo mirovni proces stekel, bilo je obdobje pričakovanj in skrbi, zdaj je prihodnost vse prej kot jasna. Oddajo Eppur si muove – In vendar se vrti je tokrat pripravila Helena Milinković.
Manj kot teden dni potem, ko sta kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos in vodja levičarske gverilske skupine FARC Rodrigo Londoño Echeverri slovesno podpisala mirovni sporazum o končanju 52 let trajajoče državljanske vojne v Kolumbiji, so kolumbijski državljani na referendumu sporazum zavrnili. To je bil precejšen šok tako za kolumbijsko vlado kot za mednarodno skupnost in celo za kolumbijsko opozicijo, ki je nastopala proti sporazumu. Kljub temu je je bil nekaj dni zatem kolumbijski predsednik Santos razglašen za dobitnika letošnje Nobelove nagrade za mir. A kako naprej? Podpisano premirje sicer za zdaj velja, a pojavljajo se napovedi, da ne bo nujno trajno. Oddajo Eppur si muove – In vendar se vrti je tokrat pripravila Špela Novak.
Neveljaven email naslov