Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1158 epizod
Eppur si muove - In vendar se vrti, je pred stoletji vzkliknil nesrečni italijanski astronom Galileo. Njegove besede pa so še danes najprimernejši skupni imenovalec za redno tedensko oddajo Zunanjepolitičnega uredništva Radia Slovenija, ki ponuja petnajstminutno vzročno-posledično analizo mednarodnega dogodka ali dogajanja, ki ga v rednih dnevno-informativnih oddajah ni bilo mogoče osvetliti v zadostni meri v tednu. Oddaja v spletu analitičnega besedila, intervjujev s tujimi in domačimi strokovnjaki in analitiki, z neposrednimi udeleženci dogodkov ter z izbrano glasbeno opremo tako ponuja izčrpen odgovor na enega od petih ključnih vprašajev novinarskega dela, namreč zakaj . Zakaj je nek dogodek pomemben, kakšni so vzroki in kakšne bodo posledice, zakaj bo neka ideja našla pot v zgodovino in zakaj neka druga ne.
Prehod v trajnostno družbo nedvomno zahteva precej truda in sredstev. Vendar je cilj vreden teh naporov. Ne le, da ta prehod moramo opraviti zato, ker smo že trčili v planetarne meje in si sedanjega načina življenja dolgoročno, pa niti srednjeročno ne moremo več privoščiti – ampak bo ta prehod, če ga izpeljemo na pravičen način, vodil v prijaznejše družbe, v katerih bodo dobrine na voljo vsem, razlike med ljudmi pa bistveno manjše, kot so danes. In kakšna je vizija te družbe sredi stoletja?
Nemčija nima jedrskega orožja ali močne vojske, nima stalnega sedeža v Združenih narodih, ni obveščevalna ali diplomatska velesila, ima pa močno gospodarstvo – vsaj tako so se doslej videli Nemci. Slika gospodarske velesile se je od začetka vojne v Ukrajini začela lomiti. Razpoke so pokazale, na katerih področjih so Nemci v preteklosti premalo vlagali. Poleg tega državo omejujejo zelo stroga proračunska pravila, njihovo razrahljanje priporoča Mednarodni denarni sklad. Vendar evropski gospodarski motor ni povsem imun na spremembe, zlasti na energetskem področju.
Odslej bomo 11. julij zaznamovali kot svetovni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V Generalni skupščini Združenih narodov je sprejem dokumenta podprlo 84 držav, več kot polovica pa se jih je glasovanja vzdržala, so bile proti ali se niti niso udeležile glasovanja. Čeprav večina vzdržanih držav ni zanikala genocida, izid glasovanja kaže na globoko razdeljenost mednarodne skupnosti, ne le glede vprašanja Srebrenice. Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Milord Dodik napoveduje celo razdružitev oziroma odcepitev Republike Srbske. Bo to prihodnji izziv, s katerim se bo morala soočiti svetovna skupnost?
Rusijo so po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 vodili samo trije predsedniki: Boris Jelcin, Dmitrij Medvedjev in Vladimir Putin, ki je v začetku maja prisegel za peti mandat. Na osmih volitvah v samostojni Rusiji, na katerih ni imel verodostojnih tekmecev, je zanj glasovalo več kot 87 odstotkov volivcev. Rekordna je bila tudi volilna udeležba, ki je presegla 77 odstotkov. Prvi mož Kremlja bi se sicer letos poslovil s položaja, a ker so Rusi na referendumu pred štirimi leti podprli ustavne spremembe, ki jih je predlagal sam, in so izničili njegove dozdajšnje štiri mandate, bo lahko na oblasti do leta 2036. Po Putinovi vrnitvi v Kremelj leta 2012 si je Rusija priključila ukrajinski polotok Krim, jeseni 2015 se je vključila v sirsko vojno, pred dvema letoma pa je ruski predsednik sprožil invazijo na Ukrajino. Brutalni vojni še ni videti konca. Več o Putinovi Rusiji, njeni zunanji politiki, odnosih z Zahodom in vplivu zahodnih sankcij na rusko gospodarstvo v oddaji Eppur si muove.
Novembra lani je prepričljiva zmaga nizozemskega skrajnega desničarja Geerta Wildersa osupnila Evropo. Njegova Stranka za svobodo je dobila 37 poslanskih mest, 12 več kot drugouvrščena levosredinska koalicija. O sestavi vladne koalicije se je za strogo zaprtimi vrati pogajala s še tremi strankami z desne sredine, ki bodo zdaj sestavile novo nizozemsko vlado; prvo po trinajstih letih, ki je ne bo vodil dolgoletni premier Mark Rutte. Wilders še naprej uživa visoko podporo med volivci, njegovi stranki napovedujejo nov uspeh tudi na evropskih volitvah, ko naj bi močno okrepila vrste skrajne desnice v Evropskem parlamentu. Zakaj se Nizozemci zatekajo k desnici? Je res edina, ki ponuja rešitve za njihove težave, potem ko so jih zaman iskali drugje?
Vojna v Gazi je v obliki študentskih protestov in upora v delu Demokratske stranke nenadoma, v volilnem letu, vstopila v ameriško politiko. Napadajo študente, ki mirno protestirajo, lovijo jih, na koncu pa pretepajo s palicami, je slišati iz protestniškega gibanja, politologinja Danielle Pletka pa v vsem tem vidi znamenje, da administracijo vodi 81-letnik iz stare demokratske šole, kateri ne pripada nihče več od tistih, ki delajo zanj. O spreminjanju ZDA z Andrejem Stoparjem.
Slovenija 1. maja zaznamuje 20-to obletnico vstopa v Evropsko unijo. Tedaj se je povezava razširila na deset vzhodno in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije so se ji pridružile še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Litva in Latvija. Največja širitev Evropske unije v njeni zgodovini je prinesla predvsem gospodarske koristi za obe strani, nove in stare države članice, izkazalo pa se je tudi, da razširjena povezava v krizah ne deluje najbolje. Glede politične moči po dveh desetletjih članstva lahko rečemo, da se ta ni prenesla na nove članice, ampak da je Unija na splošno izgubila svoj vpliv v mednarodni skupnosti. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Slovenija je 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. V povezavo je vstopila kot del velike širitve, saj se ji je tedaj hkrati pridružilo 10 vzhodno in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Latvija in Litva. Unija je tako štela 25 držav članic, a je pozneje izstopilo Združeno kraljestvo, kot so na referendumu leta 2016 odločili njegovi državljani. Vmes je Unija doživela še dve širitvi - leta 2007 z vstopom Romunije in Bolgarije ter leta 2013 z vstopom Hrvaške. Evropski voditelji so zatrdili, da je širitev najboljša situacija za vse udeleženke, zato nas je zanimalo, kaj so pridobile po veliki širitvi pred dvema desetletjema. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
V sredo bodo na Hrvaškem parlamentarne volitve. Še pred mesecem dni se je zdelo, da se bo vladajoča stranka premierja Andreja Plenkovića sprehodila do nove zmage. Vendar je za presenečenje poskrbel predsednik države Zoran Milanović z napovedjo, da bo sam kandidiral na listi Socialdemokratske partije in se potegoval za mesto premierja. Razmerja med strankami so se čez noč spremenila, celotna predvolilna kampanja pa se je sprevrgla v besedni dvoboj med Milanovićem in politiki iz stranke HDZ. In to kljub temu, da Milanović uradno ne sodeluje v kampanji, saj so hrvaški ustavni sodniki odločili, da to ni v skladu z ustavo. Se Andreju Plenkoviću obeta tretji mandat na čelu hrvaške vlade ali bo koalicijo lažje sestavila levica? Morda Hrvaško čaka manjšinska vlada?
Obiskali smo Severno Irsko, ki je februarja letos vendarle dobila vlado, in sicer po večmesečnem obdobju, v katerem so unionisti zaradi nesoglasij s severnoirskim protokolom o brexitu sestavo vlade blokirali. Vlado čakajo veliki izzivi, zlasti na področju zdravstva in gospodarstva. Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije je obudil tudi razprave o združitvi irskega otoka. Severnoirska družba je več kot četrt stoletja po končanju večdesetletnega obdobja spopadov še vedno zelo razdeljena.
Za nami je mesec marec, ko se srbska in mednarodna javnost spominjata vrste dogodkov, ki so zaznamovali bližnjo zgodovino Srbije, zahodnega Balkana in Evrope. Minilo je 25 let od Natovega posredovanja proti takratni Zvezni republiki Jugoslaviji, 21 let od atentata na demokratično izvoljenega srbskega premierja Zorana Đinđića. Del srbske javnosti se vsakega 11. marca spomni tudi na smrt Slobodana Miloševića v celici haaškega pripora. Kaj je danes ostalo od sprememb, ki so sledile tem dogodkom? Kje so danes tisti, ki so petega oktobra leta 2000 strmoglavili Miloševićev režim? O tem je beseda tekla z nekdanjim predsednikom Srbije in dejavnim udeležencem takratnih dogodkov Borisom Tadićem.
29.marca bo minilo natanko 20 let od pridružitve Slovenije zvezi NATO. Takratni premier Anton Rop je skupaj še s šestimi voditelji drugih držav, ki so se pridružile zvezi NATO, v Washingtonu predal pristopno pogodbo ameriškemu zunanjemu ministru kot depozitarju pogodbe. Da se Slovenija pridruži zvezi NATO, so se leto dni pred vstopom odločili državljani na referendumu. Za vstop v NATO je takrat glasovalo nekaj več kot 66 odstotkov volilnih upravičencev. Dvajset let pozneje ima NATO dvakrat več članic, do neke mere tudi zaradi ruske agresije na Ukrajino. To predstavlja največjo grožnjo evropski varnosti po drugi svetovni vojni. Države članice severnoatlantskega zavezništva zaradi ruske grožnje pospešeno zvišujejo obrambne izdatke.
Evropski voditelji so se zavezali, da bo Unija do leta 2050 postala podnebno nevtralna, letos so dodali vmesni cilj o zmanjšanju izpustov za 90 odstotkov do leta 2040. Ob tem je Evropska komisija odločila, da je treba v prizadevanja za upravljanje emisij ogljika v industriji vključiti za nekatere sporne tehnologije, ki omogočajo zajemanje in shranjevanje ter tudi vnovično uporabo ogljika, češ da ničelna stopnja izpustov ni mogoča v vseh industrijah. Obstajata dve možnosti zajemanja ogljikovega dioksida; zajemanje pri viru, na primer v cementarnah, in neposredno iz atmosfere. Na kateri stopnji je razvoj teh tehnologij, smo preverili med obiskom pilotskega projekta zajemanja ogljika iz ozračja v Nemčiji. Glede na veliko gozdnatost Slovenije pa smo se vprašali tudi, kakšna je sposobnost naših gozdov kot naravnih nevtralizatorjev ogljika. Kot boste lahko slišali, so lahko naravni ponori tudi dvorezen meč.
Evropsko integracijo že od vsega začetka spremljajo ideje o razkroju skupne Evrope. A te ideje so v preteklem desetletju in tik pred evropskimi volitvami začele dobivati pospešek. Od kod se napajajo in zakaj so tako priljubljene, koliko lahko nosilci teh idej ponudijo učinkovito alternativo zdajšnji ureditvi, ali suverenisti z idejo o manj Evrope lahko prispevajo k skupnemu vseevropskemu reševanju skupnih izzivov in kako protislovno je internacionalno povezovanje zagovornikov nacionalnega interesa?
Vojnam in drugim krizam navkljub ostaja boj proti podnebnim spremembam največji izziv sodobnega sveta. Ta ne vključuje samo ukrepov, ki bi temeljno znižali obseg onesnaževanja, ampak tudi tiste, namenjene prilagajanju škodi, ki je v minulih desetletjih že nastala. Italija je ena od držav, ki jo posledice podnebnih sprememb redno prizadenejo: od vse pogostejših suš in dolgih obdobij pretoplega vremena do nenadnih rušilnih neurij, primerljivih z lansko nesrečo v Sloveniji. Zaradi spleta okoliščin pa je imela Italija v preteklih letih na voljo kar precej sredstev, s katerimi bi lahko bistveno vplivala na izboljšanje razmer.
V petek bodo v Iranu izbirali kandidate za 290 sedežev v parlamentu in 88 članov Sveta strokovnjakov. Politični analitiki opozarjajo, da je vse, kar se dogaja v državi že najmanj dve leti, povezano s pripravami na miren prenos oblasti, saj je iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej star 84 let. Nova sestava Skupščine izvedencev, ki bo ob morebitni smrti Hameneja oziroma njegovi nesposobnosti vodenja države določila njegovega naslednika, ima tako v svojem prihodnjem 8-letnem mandatu veliko možnosti, da jo doleti ta naloga. V prizadevanjih za mirno predajo oblasti in ohranitev islamske republike je bil Svet varuhov pri pretresanju primernosti in izločanju kandidatov za nastop na volitvah tokrat še bolj natančen. Notranjepolitične razmere vplivajo tudi na iransko zunanjo politiko.
V tem tednu bomo večkrat slišali, da minevata dve leti od začetka vojne med Rusijo in Ukrajino. A ta vojna prav v teh dneh traja že celo desetletje. Takrat so se namreč začele napetosti na Krimu in v vzhodnih ukrajinskih regijah, nato pa so separatiste podprle tudi ruske paravojaške enote, prevzele nadzor nad nekaterimi upravnimi stavbami in tako podžgale konflikt, ki je pred dvema letoma z napadom na večji del Ukrajine dobil le še večje razsežnosti. V tem času sta se močno spremenili tudi obe državi in njuni ljudje. Na precej mučen sprehod po vsakdanu Rusov in Ukrajincev nas bo popeljal Matej Hrastar.
Ameriško volilno leto se je s prvimi strankarskimi volitvami komaj začelo, a že sta se izluščila najverjetnejša tekmeca. Donald Trump in Joe Biden. »Številni republikanski volivci se zavedajo Trumpovih pomanjkljivosti, a so prepričani, da so demokrati in Biden čisto zlo. Biden je najbolj dolgočasna in varna demokratska izbira za predsedniško nominacijo, kar si jih lahko zamislite. V politiki je od leta 1972, pa vendar je republikanski tovarni sovraštva uspelo prepričati milijone Američanov, da je Joe Biden zlodej, njegov sin Hunter pa Antikrist.« Tako gost oddaje profesor Jeremy Meyer.
Bližnjevzhodna kriza je najdlje trajajoča na svetu. Morda bo Južnoafriška tožba proti Izraelu za genocid nad Palestinci njena prelomnica. Zagotovo pa življenje v Gazi in širše nikoli več ne bo takšno, kot je bilo. O tem in tudi drugih vidikih je v oddaji Eppur si muove - in vendar se vrti spregovoril nekdanji predsednik, diplomat in profesor mednarodnega prava doktor Danilo Turk.
Hrvaška se je Evropski uniji pridružila pred desetimi leti. Po začetniških težavah tako s prilagajanjem zakonodaji kot z izkoriščanjem sredstev iz evropskih skladov, Hrvaška zdaj bolje krmari skozi evropske politike. A samo članstvo v Uniji pa našim južnim sosedom ni prineslo niti velikega gospodarskega napredka niti popolne demokratizacije družbe in oblasti. Navadni državljani Unijo še vedno doživljajo le kot blagajno brezplačnega denarja, k tej podobi pa je v veliki meri pripomogel sam predsednik vlade Andrej Plenković, ki sebi pripisuje skoraj vse zasluge za trenutni položaj Hrvaške v evropski družini. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Neveljaven email naslov