Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reka Drava je, kot drugi največji vodotok v Sloveniji, v prejšnjem stoletju doživela velike spremembe. Izgradnja velike hidroelektrarne je za vedno spremenila naravno dinamiko. Aktivnosti projekta zaDravo so usmerjene v zagotavljanje oz. izboljšanje življenjskih prostorov in pogojev ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki se prednostno varujejo na območju Drave v okviru Nature 2000. Več v prispevku Nataše Godec.
Reka Drava je, kot drugi največji vodotok v Sloveniji, v prejšnjem stoletju doživela velike spremembe. Izgradnja velike hidroelektrarne je za vedno spremenila naravno dinamiko. Aktivnosti projekta zaDravo so usmerjene v zagotavljanje oz. izboljšanje življenjskih prostorov in pogojev ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki se prednostno varujejo na območju Drave v okviru Nature 2000. Več v prispevku Nataše Godec.
Pravna fakulteta Univerze v Mariboru v sodelovanju še s šestimi evropskimi univerzami in raziskovalnimi inštituti v projektu EIO-LAPD preučuje institut evropskega preiskovalnega naloga in dileme, do katerih prihaja pri mednarodnem sodelovanju. 8. in 9. decembra 2020 je v organizaciji Pravne fakultete Univerze v Mariboru potekala spletna konferenca na temo evropskega preiskovalnega naloga. Pomembnost instituta se vse bolj odraža v današnjem času, ko zaradi digitalizacije in prostega pretoka, kriminal ne seže več samo do, ampak tudi preko meja Evropske unije. Več, Lara Krneža.
Uvedba ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa je drastično vplivala tudi na področje šolstva oz. izobraževanja. Kriza je razkrila tudi velike neenakosti med državami članicami. Kako se je EU lotila odprave teh razlik in izzivov? Kako so se na nove razmere prilagodili v mreži Evropski šol? To je zgolj nekaj vprašanj na katera smo skušali poiskati odgovore v naši EUROPEAN WEEK spletni razpravi, v kateri smo ta teden gostili evropsko poslanko IRENO JÔVEVO, ANASTAZIJO AVSEC iz Evropske šole v Frankfurtu in MIHO ŽLIČARJA, očeta zaposlenega na Generalnem direktoratu za prevajanje pri EU komisiji. Povzetek 1.dela razprave sta pripravila Lidija Petković in Borut Kampuš.
Namen Evropskega socialnega sklada je vsako leto izboljšati življenje milijonom ljudi tako, da jim pomaga pridobiti nove spretnosti in znanja in tako najti boljšo zaposlitev. Med projekti, ki ga je sofinanciral skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, sta tudi javna razpisa »Po kreativni poti do znanja« in »Študentski inovativni projekti za družbeno korist«. V zadnjih štirih letih je tako v okviru programov nastalo preko 1000 projektov, ki so mladim omogočili, da pridobijo praktične izkušnje že v času študija.
Usklajevanje urnikov, izobraževanja in treningov ter obremenitve so najpogostejše težave mladih športnikov z dvojno kariero. Ker so srednješolci in študenti, ki ob rednem šolanju trenirajo različne vrhunske športe, podvrženi utrujenosti in izčrpanosti in ker je smotrno razmišljati o delu po koncu športne kariere, so se evropske institucije združile v mednarodni projekt »Dual careers for mental health«.
Potem ko je sprejem spornega zakona, ki strogo omejuje pravico do splava, na ulice pognal milijone Poljakov, so evropski poslanci ta teden ponovno obsodili kršenje temeljnih človekovih pravic v tej državi. Protesti, ki se na Poljskem odvijajo že od konca oktobra, so v tem času prerasli v protivladne proteste. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
Projekt Clear 2.0 (beri: 2 pika 0) je projekt evropskih potrošniških organizacij, njegov cilj pa je spodbuditi in podpreti potrošnike, ki želijo sami proizvajati električno energijo, svoje domove pa ogrevati in hladiti z obnovljivimi viri energije. Več v prispevku Nataše Godec.
Poštne storitve in z njimi institut vročanja so že od nekdaj pomemben instrument komunikacije in izmenjave informacij, prav tako pa so pomembne za varovanje človekovih pravic v sodnih postopkih. Tudi študenti Pravne fakultete in Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru so prepoznali pomen pravilnega načina vročanja. V sodelovanju s Pošto Slovenije so študenti raziskovali, kako je področje vročanja pravno urejeno. Dotaknili so se tudi elektronskega vročanja in pasti, ki jih le-ta prinaša. Več, Lara Krneža.
Ena od prednostnih nalog EU je boj proti raku. Dan pred svetovnim dnevom boja proti tej bolezni je Evropska komisija predstavila nov načrt za boj proti raku. Število bolnikov z rakom se predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva iz leta v leto veča. V EU so lani z rakom diagnosticirali 2,7 milijona ljudi, bitko z njim pa je izgubilo dodatnih 1,3 milijona ljudi. V Sloveniji je pri ženskah drugi, pri moških pa že prvi vzrok smrti. Več v prispevku Tatjane Milovanović.
Zanimiv projekt oziroma program so si zamislili pri Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in Pedagoškem Inštitutu v sodelovanju z zunanjimi sodelavci – program Le z drugimi smo krepi socialne in državljanske kompetence strokovnih sodelavcev in je financiran s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropskega socialnega sklada. Več v prispevku Euranet Plus, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Presaditev krvotvornih matičnih celic predstavlja pogosto edini način ozdravitve za bolnike s številnimi krvnimi raki in boleznimi krvi in kostnega mozga. Zakaj je pomembno, da se odločimo za darovanje in kako to storimo, smo preverili v prispevku Euraneta.
Vlogo k doseganju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 igramo prav vsi. Državljani, skupnosti in organizacije iz vseh sektorjev naše družbe in gospodarstva, vladne politike. Pomembno vlogo imajo tudi predpisi ter ukrepi na ravni Evropske unije. Kako lahko trende obrnemo v pravo smer, so razmišljali sodelujoči na nedavnem spletnem pogovoru. Več v prispevku Nataše Godec.
Letošnjo jesen se izteče mednarodni evropski projekt Bridge 47, v katerem sodeluje tudi slovenska nevladna platforma SLOGA. V ospredju njihovega sodelovanja je mobilizacija civilne družbe, ki lahko s pomočjo globalnega učenja prispeva k pravičnosti in izkoreninjenju revščine po svetu. Vse to pa bistveno prispeva k izvajanju cilja trajnostnega razvoja, kar je ena od prednostnih nalog Evropske komisije za obdobje 2019–2024. Prispevek je pripravila Lidija Petković
Oglasi izdelke prikazujejo zmeraj v najboljši luči, ki pa se ne izkaže vedno tako. Zato se je Zveza potrošnikov Slovenije odločila za projekt Food Pro, ki je namenjen nam potrošnikom. Izvedli so anketo o priljubljenosti kosmičev. Izsledki ankete in nadaljnjih raziskav bodo potrošnikom omogočili primerjavo različnih izdelkov med seboj. Z rezultati testov bodo odgovorili tudi na vprašanje, ali obstaja dvojna kakovost med identičnimi izdelki na različnih trgih evropske unije. Rezultati bodo objavljeni maja 2021. Več v prispevku, Katja Zver.
Evropski parlament je po prisegi novega ameriškega predsednika Josepha Bidna razpravljal o prihodnjih odnosih z ZDA. Evropska unija je novemu predsedniku ZDA ponudila prenovljen temeljni dogovor. Več pa v prispevku Euranet Special 1, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Evropska Unija se je v okviru Zelenega dogovora zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Dr. Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta meni, da je eden izmed odgovorov na vprašanje kako to tudi doseči čista energija oz. vodikova ekonomija. S projektom, ki se ukvarja ravno s tem področjem je v začetku tega meseca uspel prepričati recenzente Evropskega raziskovalnega sveta na razpisu za ERC Proof of Concept 2020.
Razvoj tehnologije je občutno spremenil naša življenja. Z namenom oblikovanja človeku prijazne tehnologije se ukvarja projekt Kibla2Lab, kjer razvijajo ideje in produkte na področju umetnosti, znanosti in gospodarstva. V ta namen je bil ustvarjen poseben laboratorij, ki odpira vrata tudi mladi populaciji. Več v prispevku, Maja Selinšek.
Evropska Unija se pripravlja na novo generacijo evropskega satelitskega navigacijskega sistema Galileo. Zagnati ga namerava leta 2024, prej, kot je bilo sprva predvideno. Tako je na 13. evropski vesoljski konferenci v Bruslju najavil evropski komisar Thierry Breton. Prispevek je pripravil Ivo Kores.
V evropskem programu Obzorja 2020 so podprli neobičajen projekt, ki bo poskušal ujeti različne vonje evropske kulturne dediščine. Odeuropa, v katerem sodeluje tudi Slovenija, bo tako s pomočjo umetne inteligence in kemije poskušal prepoznati vonje ter njihov pomen za oblikovanje evropske skupnosti in tradicije. Zahvaljujoč projektu se bodo raziskovalci lahko vrnili nekaj stoletij nazaj na podlagi česar bomo izvedeli kako je npr. dišalo delo kakšnega znamenitega slikarja ali pisatelja. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
Živilstvo je eno tistih področij gospodarstva, kjer imajo mladi nemalo idej, vendar se pogosto zatakne na poti izdelkov do trgovskih polic. Projekta EntreCompFood in Ecotrophelia Slovenija omogočata mladim, da na različne načine dokažejo svoje sposobnosti in jih še izpopolnijo na področju podjetništva in živilstva.
S prihodom novega leta so v odnosu med EU in Veliko Britanijo v veljavo stopili novi režimi pri potovanjih, študiju in poslovanju, saj je potem ko je Združeno kraljestvo januarja lani izstopilo iz Evropske unije, s 1. januarjem zapustilo še evropski enotni trg in carinsko unijo ter tako za Evropsko Unijo postala tretja država. Sporazum o prihodnjih odnosih med unijo in Otokom prinaša številne spremembe tako za državljane kot podjetja.
Neveljaven email naslov