Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Več generacij študentov Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru razvija pasivno plavajočo sondo, ki bo s pomočjo številnih senzorjev in umetne inteligence zbirala okoljske podatke. Katere podatke bodo zbirali in kdaj bo prosto plavala v morju, v prispevku Sare Zmrzlak.
Več generacij študentov Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru razvija pasivno plavajočo sondo, ki bo s pomočjo številnih senzorjev in umetne inteligence zbirala okoljske podatke. Katere podatke bodo zbirali in kdaj bo prosto plavala v morju, v prispevku Sare Zmrzlak.
Tokrat predstavljamo pilotni projekt Univerze Maribor in sicer brezpilotni letalnik, ki bo s pomočjo senzorjev zaznaval spremembe rastlin, ki so za pridelovalca izrednega pomena.
Svet si v teh dneh prizadeva zajeziti pandemijo COVID-19. Raziskovalce, ki želijo čim prej razviti cepiva in učinkovito zdravljenje, podpira tudi EU. Več v prispevku Nataše Godec.
Kako okrepiti informiranost, organizacijsko, strokovno in zagovorniško usposobljenost NVO? S projektom regionalnega stičišča nevladnih organizacij Podravja, s pomočjo katerega je bilo v minulih letih možno bolje izkoristiti potencial za naslavljanje lokalnih potreb in izboljšati izvajanje javnih storitev. Več pa v prispevku Euranet Special, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Tokrat vam predstavljamo projekt Farmbeast, ki ga izvajajo na Univerzi Maribor. Farmbeast je robot, ki termično ali mehansko odstanjuje prevel, hkrati pa ima v zadnjem delu priključeno škropilnico, ki se lahko uporablja za različne namene. V projektu so združena praktična in teoretična znanja o kmetijstvu, računalništvu, elektroniki in strojništvu.
Finančni ministri EU so ta teden vendarle uspeli doseči dogovor o protikoronskem fiskalnem svežnju. Vprašanje skupnega zadolževanja je Evropo tako kot med finančno krizo pred desetletjem ponovno razdelilo na jug in sever. Vrstila so se svarila, da je ogrožen tudi obstoj evrskega območja. Vse to v času, ko se Evropa spopada z očitki, da je v tej krizi precej neučinkovita. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
Prehod na podnebno nevtralno družbo zahteva temeljite spremembe v načinu pridobivanja in uporabe energije. Za dosego tega cilja je ključen pomen tudi razvoj trajnostnih akumulatorjev. Več v prispevku Nataše Godec
Univerza v Mariboru je z uspešno prijavo na javnem razpisu, ki ga je razpisalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, pridobila projekt z naslovom »Mobilnost visokošolskih učiteljev Univerze v Mariboru 2018-2020«. Namen projekta je nuditi podporo pedagoškemu in strokovnemu izpopolnjevanju slovenskih visokošolskih učiteljev ter njihovemu povezovanju s pedagoškimi in raziskovalnimi kadri na tujih visokošolskih institucijah.
Medtem, ko se svet spopada z veliko javnozdravstveno krizo, podjetja hitijo poiskati zdravljenje oziroma cepivo proti COVID-19. To je tekma s časom in kako hitro je mogoče dejansko proizvesti varno cepivo še zmerja ostaja vir številnih razprav. Evropska unija je za razvoj cepiva namenila veliko denarja. Več pa v prispevku, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Projekt Evropske destinacije odličnosti spodbuja razvoj trajnostnega turizma v Evropi in v ospredje postavlja manjše, a toliko bolj zanimive destinacije. Gre za pristna doživetja in odkrivanje bogate in raznolike lokalne turistične ponudbe. Več o projektu pa prispevku Euranet Special, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Avstrija je v tem tednu podelila slovenskemu pisatelju, dramatiku in esejistu, Dragu Jančarju, evropsko nagrado za književnost. To državno nagrado letno podeljujejo za celoten literarni opus evropske avtorice ali evropskega avtorja, ki je v mednarodnem prostoru še posebej opažen. Več v prispevku Nataše Godec.
Kruh velja za osnovno življenjsko dobrino, ki lahko poleg vode človeku kratkoročno omogoči golo preživetje. S kulturnega vidika kruh predstavlja močan gospodarski sektor v Evropi. V okviru spodbud prehranske varnosti EU-ja podpira tudi proizvodnjo brezglutenskega kruha in drugih pekovskih izdelkov. V Sloveniji smo pred štirimi leti dobili svojo prvo brezglutensko pekarno, ki je za širjenje svojega poslanstva prejela tudi podporo EU-je. Prispevek je pripravila Lidija Petković
Potrošniki, ki so izpostavljeni nepoštenim trgovinskim praksam, bi lahko v Evropski uniji kmalu uživali boljšo zaščito. Več pa v prispevku, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
V Evropi vsako leto za rakom na novo zboli več kot 3 milijone ljudi. V UKC Maribor in še treh evropskih bolnišnicah bodo skušali s pomočjo novega projekta dognati, kako se ljudje počutijo med in po zdravljenju raka in kakšne so njihove stiske, da bi jim tako skušali bolje pomagati in povečati njihovo možnost čim boljše prognoze in kvalitetnega življenja.
Evropski proizvajalci medu so evropske oblasti pozvali k ukrepom, ki bi čebelarjem pomagali premostiti težave, ki so jih pestile v minulem letu. Med drugim se je v glavnih državah proizvajalkah na jugu in vzhodu EU zmanjšala proizvodnja medu. Že pred tem pa je 16 držav članic pozvalo k reviziji evropskih pravil za označevanje medu, saj naj bi bilo na evropskem trgu veliko lažnega oz. neustrezno označenega medu. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
Evropski program URBACT omogoča vrsto občinam oz. lokalnim skupnostim po Evropi financiranje t.i. mehkih vsebin in ni namenjen gradnji infrastrukture. V program je vključenih več kot 600 mest, tudi nekatera slovenska. Podrobnosti v prispevku Nataše Godec.
Pri projektu »EIP – Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba«, skušajo vpeljati tehnologijo za pridelovanja soje in drugih zrnatih stročnic za različne sisteme pridelave ter s tem ustvariti pogoje za tržno uspešno proizvodnjo. Projektne dejavnosti bodo imele vpliv na zagotavljanje pogojev večje samooskrbe in s tem pomembno prispevale k zmanjšanju uvoza beljakovinske krme in hrane za ljudi.
Za okolje v preteklih desetletjih nismo dobro skrbeli. Želja po gospodarskem napredku in zaslužku nas je gnala tudi v uničevanje naših življenjskih virov, odnosa do okolja pa kljub opozorilom nismo spremenili. Zdaj končno začenjamo korakati v pravi smeri - Evropska komisija je v preteklih dneh predlagala prvi evropski podnebni zakon, ki bo pravno zapečatil politično zavezo, da bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Več o tem boste lahko slišali v tokratnem prispevku Darje Potočan.
Projekt »Z mladinskim delom proti brezposelnosti mladih – Fair employment je namenjen mladim, ki niso zaposleni, predvsem pa se bo osredotočal na pripadnike ranljivih ali marginaliziranih družbenih skupin in mlade, ki se soočajo s socialnimi ali ekonomskimi stiskami.
Glavni cilj novega vodstva EU je t.i. zelena preobrazba, ki je velik korak k ogljično nevtralni Evropi do leta 2050. Evropska komisija je v sodelovanju z državami članicami pripravila seznam okoli stotih regij, ki so ogljično intenzivne in bodo lahko imele koristi od sklada. Iz Slovenije sta med njimi Zasavska in Savinjska regija. Več v prispevku Nataše Godec.
V luči številnih podnebnih in okoljskih izzivov je Evropska komisija v začetku decembra predstavila t.i. evropski zeleni dogovor - časovni načrt za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva EU-je. V začetku tega leta je komisija predstavila naložbeni načrt, ki bo prispeval k izpolnjevanju ciljev tega dogovora. V ospredju je mehanizem za pravičen prehod v brezogljično družbo. V Sloveniji so ključni sektorji, kjer se pričakuje najtežja tranzicija, energetika, promet in kmetijstvo.
Neveljaven email naslov