Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropa premaguje težave, a na srečanju zunanjih ministrov in tudi na srečanju voditeljev se je izkazalo, da jo še vedno skrbi dogajanje na obrobju – vojna v Ukrajini in razmere na Kosovu so v ospredju. Evropska unija pa si prizadeva kot prva na svetu celostno regulirati področje umetne inteligence. Vse to bo del tokratne oddaje Euranet Plus, ki prinaša tudi zgodbo o Slovencu, ki je dobitnik nagrade Državljan Evrope. Oddajo je pripravila Darja Potočan.
Evropa premaguje težave, a na srečanju zunanjih ministrov in tudi na srečanju voditeljev se je izkazalo, da jo še vedno skrbi dogajanje na obrobju – vojna v Ukrajini in razmere na Kosovu so v ospredju. Evropska unija pa si prizadeva kot prva na svetu celostno regulirati področje umetne inteligence. Vse to bo del tokratne oddaje Euranet Plus, ki prinaša tudi zgodbo o Slovencu, ki je dobitnik nagrade Državljan Evrope. Oddajo je pripravila Darja Potočan.
Po izkušnjah Evrope v času sirske begunske krize leta 2015 ni čudno, da sta bila Afganistan in migracije visoko na dnevnem redu ministrskega srečanja za pravosodje in notranje zadeve v Bruslju. Vendar pa za razliko od Kanade, ZDA ali Združenega kraljestva, Evropska unija še vedno ni dala jasne izjave glede števila afganistanskih beguncev, ki bi jih lahko sprejele njene države članice. Več v prispevku Nataše Godec.
Pred nekaj meseci je Slovenija prevzela predsedovanje Svetu EU. Eden izmed promocijskih dogodkov, ki bodo potekali v okviru tega je razstava [Tunel 29] - Oblikovanje za postapokaliptičen svet, ki je na ogled od 5. do 10. septembra na letošnjem Milano Design Week-u .
Znanstvene raziskovalke in inženirke stopajo iz sence, pa čeprav je po raziskavi She Figures iz leta 2018 med raziskovalci v Evropski uniji še vedno le tretjina žensk. Na Univerzi v Mariboru je razmerje v zastopanosti spolov boljše. Zakaj je tako in s kakšnimi težavami se srečujejo raziskovalke, v prispevku Sare Zmrzlak.
Pred dnevi se je končal letošnji Blejski strateški forum, kjer so se zgodile nove razprave o aktualnih problemih v EU in svetu. Izpostavljena je bila predvsem potreba po sodelovanju. Prispevek je pripravil Borut Kampuš.
Univerza v Mariboru bo konec septembra sklenila projekt Evropska noč raziskovalcev 2021: Znanost za vse oziroma zate. Dogodki tudi letos potekajo s partnerji v Novi Gorici in na Primorskem, v Mariboru pa bo projekt doživel epilog v nakupovalnem središču Europark. Prispevek je pripravila Sara Zmrzlak.
V okviru projekta Euranet Plus je ta teden potekal spletni vrh z izvršnim podpredsednikom EU komisije Fransom Timmermansom. Tema srečanja: Kako je lahko Evropski zeleni dogovor uspešen (za vse)? Vprašanja smo mu zastavili tudi mi, kot slovenski partner projekta v imenu RTV Slovenija. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
Projekt Očka v akciji sledi evropski direktivi, v kateri se želi povečati delež žensk na trgu dela in povečati delež moških, ki izrabijo dopust iz družinskih razlogov. Več v prispevku Euranet Special 2, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Mladi Evropejci iz nekaj evropskih držav so lansko pomlad združili moči v projektu Brave New You – Reloaded in se podali v skupni boj proti sovražnemu govoru in za več sodelovanja skupnosti mladih, ki doživljajo diskriminacijo in izključevanje. Projekt naj bi več sto mladih opremil s sposobnostjo kritičnega mišljenja in jih tudi digitalno opismenil. Prirpravila Sara Zmrzlak.
V mariborskem Rotovžu je bila pred nekaj dnevi podpisana pogodba o sodelovanju pri organizaciji 16. poletnega olimpijskega festivala evropske mladine. Tako štajerska prestolnica leta 2023 pričakuje 3000 športnic in športnikov iz 50 držav evropskega kontinenta. Več v prispevku Nataše Godec.
Kljub temu, da tako svetovni kot slovenski turizem predvidoma čaka dolgotrajno okrevanje po covidu-19, se v tem sektorju pojavljajo nove zgodbe in zanimivi projekti. Eden izmed njih je projekt LocalsFromZero, ki v evropskih projektih, v katerih sodeluje, naslavlja strateški agendi, kot sta medgeneracijsko sodelovanje in digitalizacija. S koordinatorjema projekta se je pogovarjala Tatjana Milovanović.
Projekt ReFresh+ je pripravljen kot nadaljevanje projekta ReFresh – Young art(ist)s refreshing heritage sites, zaključenega 2019. Na podlagi kvalitetnega sodelovanja projektnih partnerjev, uspešnega poteka in zaključka projekta, predvsem pa na podlagi odličnih odzivov sodelujočih mladih umetnikov, je bila sprejeta odločitev o pripravi in prijavi nadaljevanja projekta. Prispevek je pripravila Anja Urek.
Evropski poslanci so potrdili digitalno covidno potrdilo, ki bo v državah članicah EU-ja začelo veljati 1. julija. Potrdilo naj bi olajšalo potovanja v EU in prispevalo k okrevanju gospodarstva. Prispevek je pripravil Borut Kampuš
V mesecu maju, ko obeležujemo svetovni dan čebel, se je ob podpori evropskih sredstev zaključil pomemben in zanimiv vseslovenski čebelarski projekt ''Hiša kranjske čebele - središče inovativnih tehnologij.'' Z interakcijo zgodovinske in kulturne dediščine kranjske čebele in visokotehnoloških inovativnih rešitev bo Slovenija še bolj utrdila svojo vodilno vlogo na področju čebelarstva na svetu, ne zgolj v evropskem prostoru. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
Kritično razmišljanje je sposobnost in pripravljenost vrednotiti trditve ter objektivno presojati na podlagi dobro podprtih argumentov. Z aktivnim državljanstvom pa se krepi demokratičnost ter večja vključenost vseh posameznikov v družbo ter solidarnost med njimi. Na Gimnaziji Brežice so kritično razmišljanje in aktivno državljanstvo združili v projekt in dijake aktivirali tako na lokalni kot tudi globalni ravni.
S prvim junijem je Evropsko javno tožilstvo, ki bo zadolženo za preganjanje goljufij in zlorab evropskih sredstev, začelo operativno delo, kljub temu, da Slovenija in Finska še nista imenovali delegiranih tožilcev. Finska svojih še ni imenovala zaradi administrativnih zapletov; Slovenija pa zato, ker je vlada po več mesecih zavlačevanja prejšnji četrtek razveljavila postopek imenovanja. Iz Evropske Unije se zadnje dni vrstijo pozivi k izpolnitvi obveznosti.
Od Krasa do Kvarnerja se razteza projekt Kaštelir, ki na tem območju pomaga aktivno ohranjati dediščino gradišč. Njihova presenetljiva gostota na širšem območju Primorske, Istre ter Kvarnerja priča o skupnih naravnih danostih in skupni zgodovini ter enovitosti tega območja v prazgodovini. Projekt je del programa sodelovanja Interreg Slovenija – Hrvaška in je podprt z evropskimi sredstvi. Več v prispevku Nataše Godec.
V naših morjih je vse manj rib, hkrati pa so te ključni vir hrane in dohodka za več kot 800 milijonov ljudi. Večina rib, ki jih pojemo, prihaja iz držav v razvoju, a živalsko vrsto na teh območjih ogrožajo prekomeren in nezakonit ribolov ter podnebne spremembe. Svetovni sklad za naravo - WWF je zato povezal 17 držav v projekt – Fish Forward, da bi evropski trg in svetovni ribolov obrnili bolj v smeri trajnostnega razvoja. Prispevek je pripravila Sara Zmrzlak.
V okviru priprav na slovensko predsedovanje Svetu EU-je je ta teden potekala virtualna konferenca. Najvišji predstavniki Unije so se tako sestali s predsednikom vlade Janezom Janšo in njegovimi poslanci. Največ pozornosti so namenili pripravam na parlamentarno dimenzijo predsedovanja, širitvi EU na Zahodni Balkan in okrevanju po pandemiji covida-19. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
Kako z izvirno idejo povezati naravne znamenitosti, kulturno dediščino, turistične značilnosti in ponudbo? S Polhovim doživljajskim parkom namenjenih otrokom in družinam, ki je nastal tudi s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Več v prispevku Euranet Special 2, ki ga je pripravil Borut Kampuš
Več organizacij iz štirih držav – Velike Britanije, Romunije, Madžarske in Slovenije – želi v okviru projekta Safe4Cycle2 izboljšati izobraževanja o varnem kolesarjenju. Slovenijo izpostavljajo zaradi sistemske ureditve opravljanja kolesarskega izpita kot primer dobre prakse, a so – kot ugotavljajo sodelujoči – tudi v Sloveniji prepoznali priložnosti za izboljšave. Prispevek je pripravila Sara Zmrzlak.
Neveljaven email naslov