Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Euranet Plus se bomo najprej ustavili doma. Evropska investicijska banka (EIB) je namreč dokončno odobrila posojilo v višini do 250 milijonov evrov za projekt drugega železniškega tira Divača-Koper. Omenili bomo tudi podporo Slovenije povečanju števila evropskih poslancev in to, da je evropski parlament sprejel načrt za povečanje proizvodnje streliva v EU za Ukrajino ter pogajalska izhodišča za uredbo o obnovi narave. Nekaj minut bomo posvetili sklepu Evropske komisije o zaščiti podatkov med EU in ZDA. Evropska centralna banka (ECB) pa je ta teden predstavila ožji seznam motivov za nove evrske bankovce.
V tokratni oddaji Euranet Plus se bomo najprej ustavili doma. Evropska investicijska banka (EIB) je namreč dokončno odobrila posojilo v višini do 250 milijonov evrov za projekt drugega železniškega tira Divača-Koper. Omenili bomo tudi podporo Slovenije povečanju števila evropskih poslancev in to, da je evropski parlament sprejel načrt za povečanje proizvodnje streliva v EU za Ukrajino ter pogajalska izhodišča za uredbo o obnovi narave. Nekaj minut bomo posvetili sklepu Evropske komisije o zaščiti podatkov med EU in ZDA. Evropska centralna banka (ECB) pa je ta teden predstavila ožji seznam motivov za nove evrske bankovce.
3. septembra po srednjeevropskem času je bila v Francoski Gvajani lansirana raketa Evropske vesoljske agencije Vega VV16. V orbito okrog Zemlje je na višino okrog 500 km lansirala kar 53 satelitov iz 13-ih držav, med njimi tudi slovenska satelita NEMO-HD in TRISAT. Kaj je ta izstrelitev slovenskih satelitov doprinesla k razvoju Evropske vesoljske agencije? Več v prispevku Nataše Godec.
Primarna ideja projekta Rovitis je robotsko upravljanje vinogradov, ki temelji na dialogu med robotskimi sredstvi, senzorji in programsko opremo. Osnovna ideja je kmetijsko podjetje, ki je sposobno "samoupravljanja" zaradi medsebojno povezane uporabe senzorjev na terenu in hkrati tudi strojev, ki lahko samostojno izvajajo operacije. Univerza v Mariboru je edini tuj partner pri tem projektu. Dominik Hojnik se je pogovarjal z Jurijem Rakunom iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor.
Predsednik vlade Janez Janša je pred dnevi spregovoril o črpanju sredstev iz evropskega svežnja za obnovo po pandemiji covida-19. Več o tem pa v prispevku, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Pred letom dni je deset evropskih držav, vključno s Slovenijo, zagnalo štiriletni mednarodni projekt ACT: Art, Climate, Transition. Sodelovanje povezuje umetnost s širšo tematiko ekologije in družbenih sprememb. V osredju aktivnosti je zlasti v teh negotovih časih upanje. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
V rubrik Euranet bomo spregovorili o raziskovalnih institucijah, ki so z Inštitutom Jožef Stefan na čelu, zadnja tri leta in pol skupaj z več 10 slovenskimi podjetji proučevale, kako odgovoriti na aktualne potrebe gospodarstva in kako v proizvodnjo implementirati koncept pametne tovarne. Področje pametnih specializacij je bilo v državi prepoznano kot pomembno, rezultat 10-milijonskega projekta Gradniki, orodja in sistemi za tovarne prihodnosti (GOSTOP) pa je več patentov. Sara Zmrzlak.
Manj hrupa pomeni manj stresa in veliko lepše je živeti tam, kjer je promet urejen, kjer lahko potujemo udobneje in hkrati manj onesnažujemo okolico. V tednu, ki prihaja, se začenja Evropski teden mobilnosti, v katerem sodeluje tudi vrsta slovenskih občin. Več v prispevku Nataše Godec.
Če je včasih veljalo, da je Koroška zaspana in da se tam ne da početi veliko reči, se je to v zadnjih letih gotovo spremenilo. Črna na Koroškem iz zaspanke postaja turistična atrakcija, tudi po zaslugi nove, najdaljše neprekinjene jeklenice na Slovenskem. Ta je nastala s finančno pomočjo Evropske unije, več o tem pa v prispevku, ki ga je pripravila Darja Potočan. Brala je Lidija Petković.
V rubrik Euranet Smo spregovorili o skupini mladih, ki pod budnim očesom stroke odkriva in preizkuša meje motivacije v športu. Ali so izgovori, kot so »nimam časa« ali pa »služba mi je vzela še zadnji odstotek energije« pogosti in kako pomembno vlogo imajo pri športnem udejstvovanju prebivalcev lokalne skupnosti, razkriva mednarodni projekt Stavi na zdravje. Več v prispevku Sare Zmrzlak.
Generalna pravobranilka na sodišču EU je v tožbi EU komisije proti Sloveniji predstavila svoje nezavezujoče mnenje. Po njenem je naša država glede nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke kršila evropsko pravo. Slovenija se je na to odzvala s prepričanjem, da slednjega ni kršila in da si banka pojem arhivov tolmači preširoko. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
V Halozah posamezne občine združujejo moči in z različnimi projekti kandidirajo za evropski denar. Strategija je s petimi prioritetami dobro zastavljena, upajo, da bodo z njihovo pomočjo oživili turizem. Prispevek Nataše Godec.
Pojav novega koronavirusa v svetu je razkril mnoge razpoke naših sistemov, pa tudi nakazal, kaj vse bi bilo dobro rešiti, še preden nam duh uide iz steklenice. Tako se je med drugim razkrila prevelika odvisnost EU za dobavo nekaterih zdravil in aktivnih farmacevtskih učinkovin od tretjih držav ter prevelika razdrobljenost notranjega evropskega trga. Več o tem boste lahko slišali v tokratnem prispevku Darje Potočan.
Razvojni projekt V2I Pametna avtocesta, ki je nastal s pomočjo sredstev in evropskega sklada za regionalno razvoj, predstavlja novost v svetu inteligentnih transportnih sistemov in komunikacije med vozili in infrastrukturo v realnem času. Več pa v prispevku Euranet Special, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Zdrava lokalno pridelana hrana je tudi v turizmu vse pomembnejša. Pri tem ne gre zgolj za enega od turističnih trendov, ampak za prepoznavanje kakovosti izdelkov in storitev. Cilji projekta »PKP – Lokalno pridelana hrana za večje zdravje prebivalstva« so raziskati, kako s sodobnimi logističnimi procesi zagotoviti čim bolj kakovostne lokalne sestavine.
Evropski poslanci, Franc Bogovič iz Evropske ljudske stranke, Tanja Fajon iz Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov in Irena Joveva iz Skupine Prenovimo Evropo, so nedavno razpravljali o obnovi EU po epidemiji Covid-19. Več v prispevku Nataše Godec.
Ta čas je eden najbolj plodnih v človeški zgodovini za širjenje in množenje različnih teorij zarote in lažnih informacij. Zato je nastalo kar nekaj različnih projektov, ki se borijo proti temu, eden od teh je tudi projekt Evropejci proti COVIDu, ki je nastal pod okriljem Slovenske tiskovne agencije. Več o tem boste lahko slišali v prispevku Darje Potočan.
Luka Oblak, študent Medicinske fakultete Univerze v Mariboru nam tokrat predstavlja projekt z naslovom Odpadna zdravila – ekološki in ekonomski problem. V projektu raziskujejo, kako posamezniki ravnajo z odpadniki zdravili, koliko je le-teh in kakšni so razlogi za njihov nastanek.
Pandemija Covid-19 je razkrila odvisnost EU od tretjih držav pri dobavi nekaterih zdravil in aktivnih farmacevtskih sestavin ter razdrobljenost njenega notranjega trga. Ogrožena je evropska zdravstvena suverenost, a rešitve so vsekakor na voljo. Prispevek je pripravil Borut Kampuš.
V Evropski uniji so prejšnji teden zagnali Evropski observatorij za digitalne medije. Slednji bo ob podpori evropskih sredstev raziskoval delovanje dezinfomarcij na spletu in njihove učinke. V observatoriju so se zbrali raziskovalci, preverjevalci dejstev in medijske organizacije. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
Tokrat predstavljamo projekt Fakultete za ekonomijo in informatiko Univerze v Novem mestu, v katerem sodelujejo tudi mariborski študentje. V projektu raziskujejo ali se ljudje zavedajo problemov okolja zaradi plastike in v kolikšni meri opuščajo uporabo plastičnih izdelkov.
Življenje po epidemiji novega koronavirusa se počasi vrača v novo normalno stanje, a prav zadnji izbruh v Mariboru je pokazal, da bomo morali v prihodnjih dneh in mesecih biti še zelo previdni. K sledenju okužb lahko veliko prispeva aplikacija za sledenje, ki bi si jo naložili na mobilne telefone, a ta prinaša tudi veliko tveganj v zvezi z zasebnostjo. Več o tem boste lahko slišali v tokratnem prispevku Darje Potočan.
Neveljaven email naslov