Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos maja se je začelo Evropsko leto spretnosti. Raziskave Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) namreč kažejo, da bodo do leta 2035 prevladovala delovna mesta, ki zahtevajo visoko kvalificiranost in dobro razvite spretnosti.
Letos maja se je začelo Evropsko leto spretnosti. Raziskave Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) namreč kažejo, da bodo do leta 2035 prevladovala delovna mesta, ki zahtevajo visoko kvalificiranost in dobro razvite spretnosti.
Vojaška pomoč EU Ukrajini, neuspel dogovor o šestem svežnju sankcij proti Rusiji, reforma severnoirskega protokola, ki skrbi unijo. To je samo nekaj tem, ki so bile v preteklem tednu izpostavljene na evropskih tleh. Podrobneje pa smo se ustavili pri načrtu EU za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv.
V tokratni oddaji o konferenci o prihodnosti Evrope v povezavi z mladimi. Kaj mladi pričakujejo od Evrope in katere teme so za mlade v Sloveniji najbolj pereče?
Tudi tokrat smo povzeli nekaj tem, ki so v preteklem tednu odmevale v povezavi z Evropo in Evropsko Unijo. Podrobneje pa smo se ustavili tudi pri zaključku konference o prihodnosti Evrope.
Kaj ljudje počnemo in kaj naj bi počeli, da bi zmanjšali svoj ogljični odtis? Tokrat se v Euranet Special sprašujemo, kako izboljšali svoj ogljični odtis in energetsko odvisnost ter kako se boriti proti podnebnim spremembam v našem vsakdanu.
Tudi ta teden smo preverili glavne novosti in aktualnosti iz Evrope in Evropske unije ter podrobneje osvetlili napoved inflacije in rast obrestne mere v EU.
Z migracijami se srečujejo vse države po svetu, tako tudi Slovenija ni izjema, čeprav se ljudje iz države izseljujejo in k nam priseljujejo v manjših razsežnostih. Mladi so do tematike migracij zelo odprti, k reševanju težav na tem področju pa pristopajo zelo aktivno. V luči vojne v Ukrajini in prihoda mladih migrantov in beguncev v našo državo se tako vključujejo v številne aktivnosti nudenja prostovoljne pomoči.
Podnebna nevtralnost, zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov, pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava, zaščita novinarjev pred tožbami SLAPP…to je zgolj nekaj ključnih tem, ki so v minulem tednu zaznamovale dogajanje v Evropi in EU-ji. Podrobneje se bomo ustavili tudi pri uresničitvi ruskih groženj s prekinitvijo dobave plina dvema državama članicama.
Ali mladi verjamejo, da lahko politika reši svet? Na kakšen način so politično aktivni? Kaj so teme, ki jih zanimajo? Ali želijo politiki vključiti mlade in podpreti spremembe, ki so nujno potrebne za mlade, družbo in ne navsezadnje svet? O teh temah smo se o pogovarjali s prof. dr. Tomažem Deželanom v najnovejši epizodi Euranet Plus rubrike Green Deal.
V tokratni Euranet Plus oddaji o napovedanem petem svežnju sankcij proti Rusiji, o tem, da je Charles Michel obiskal Kijev ter da je Ukrajina izpolnila vprašalnik za začetek vstopa v EU.
V zadnjih letih smo bili priča zmanjševanju stopnje brezposelnosti, tudi med mladimi. Ob razglasitvi epidemije novega koronavirusa in ustavitvi gospodarstva, pa so številni prekarni delavci in delavke, med njimi je največ mladih, ostali brez dela. Zanimalo nas je, katere so najpogostejše težave, s katerimi se mladi srečujejo pri vstopu na trg dela?
Teden na evropskih tleh je ponovno zaznamovala vojna v Ukrajini, ki je bila tudi osrednja tema srečanja zunanjih ministrov skupine C5. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar, so se ministri zavezal k nadaljnji pomoči Ukrajini in njenim beguncem.
Kljub izjemnemu potencialu sodelovalnega gospodarstva med državami članicami EU na tem področju še zmeraj obstajajo precejšnje razlike. V Sloveniji je to področje že nekaj let v polnem razmahu, vendar se tudi pri nas soočamo z regulatornimi izzivi. Ponudniki in uporabniki tradicionalnih storitev so se drug drugemu približali zahvaljujoč razvoju digitalne tehnologije. Zlasti mladi podpirajo okoljsko bolj sprejemljive poslovne modele sodelovalnega gospodarstva.
V Bruslju je ta teden potekal dvodnevni vrh NATO-a na temo nadaljnje pomoči Ukrajini. Številne države članice EU so v luči novih sankcij proti Rusiji in množičnih pobojev v Buči izgnale veleposlanike Ruske federacije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa sta se v petek v Kijevu sestala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Pandemija COVID-a 19 je le odkrila, kar v Zahodni družbi tli že dolgo – kakšno je duševno zdravje mladih prebivalcev v Evropski uniji. Več na to temo je v tokratnem prispevku Euranet Special preveril Borut Kampuš.
Aktualen pregled dogajanja v Evropi in Evropski uniji ter podrobnosti o nedavnem srečanju predsednikov EU parlamenta na Brdo pri Kranju, z gostjo predsednico EU parlamenta Roberto Metsolo.
V digitalnem svetu je, podobno kot v okolju, ogromno smeti. Nepotrebna e-pošta, datoteke, aplikacije, dvojniki fotografij in videoposnetkov so digitalni odpadki. Vse skupaj je še poslabšala pandemija Covida-19, saj je vse postalo digitalno in ustvarilo novo onesnaženje. Ali lahko zmanjšamo svojo digitalno odvisnost?
Kaj je zaznamovalo teden, ki se izteka? V ospredju je bila tudi tokrat vojna v Ukrajini; Evropska komisija je predstavila predloge za zagotovitev prehranske varnosti v uniji: Ursula von der Leyen in Joe Biden sta predstavila novo sodelovanje oz. uvoz ameriškega utekočinjenega naravnega plina v unijo; Slovenija pa pošilja v Ukrajino diplomatsko misijo.
V tokratni Euranet Plus oddaji o tem, da bo vojna v Ukrajini najbolj prizadela Evropsko gospodarstvo, kar je že zdaj moč občutiti v cenah hrane in energentov. Več tudi o četrtem svežnju ukrepov zoper Rusijo ter o tem, da so se premierji Slovenije, Poljske in Češke v Kijevu srečali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Zaskrbljujoče je slišati, da se Slovenija glede na zadnje poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Medtem pa so rezultati evropske raziskave Climate of Change pokazali, da je Slovenija trenutno država z najslabšo podnebno politiko v Evropski uniji. Mladi v prihodnost zrejo z veliko skrbjo in odgovornostjo, k čemur pozivajo tudi odločevalce, ki po njihovem mnenju k tej problematiki pristopajo premalo resno.
Neveljaven email naslov