Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos maja se je začelo Evropsko leto spretnosti. Raziskave Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) namreč kažejo, da bodo do leta 2035 prevladovala delovna mesta, ki zahtevajo visoko kvalificiranost in dobro razvite spretnosti.
Letos maja se je začelo Evropsko leto spretnosti. Raziskave Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) namreč kažejo, da bodo do leta 2035 prevladovala delovna mesta, ki zahtevajo visoko kvalificiranost in dobro razvite spretnosti.
Pojav novega koronavirusa v svetu je razkril mnoge razpoke naših sistemov, pa tudi nakazal, kaj vse bi bilo dobro rešiti, še preden nam duh uide iz steklenice. Tako se je med drugim razkrila prevelika odvisnost EU za dobavo nekaterih zdravil in aktivnih farmacevtskih učinkovin od tretjih držav ter prevelika razdrobljenost notranjega evropskega trga. Več o tem boste lahko slišali v tokratnem prispevku Darje Potočan.
Razvojni projekt V2I Pametna avtocesta, ki je nastal s pomočjo sredstev in evropskega sklada za regionalno razvoj, predstavlja novost v svetu inteligentnih transportnih sistemov in komunikacije med vozili in infrastrukturo v realnem času. Več pa v prispevku Euranet Special, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Zdrava lokalno pridelana hrana je tudi v turizmu vse pomembnejša. Pri tem ne gre zgolj za enega od turističnih trendov, ampak za prepoznavanje kakovosti izdelkov in storitev. Cilji projekta »PKP – Lokalno pridelana hrana za večje zdravje prebivalstva« so raziskati, kako s sodobnimi logističnimi procesi zagotoviti čim bolj kakovostne lokalne sestavine.
Evropski poslanci, Franc Bogovič iz Evropske ljudske stranke, Tanja Fajon iz Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov in Irena Joveva iz Skupine Prenovimo Evropo, so nedavno razpravljali o obnovi EU po epidemiji Covid-19. Več v prispevku Nataše Godec.
Ta čas je eden najbolj plodnih v človeški zgodovini za širjenje in množenje različnih teorij zarote in lažnih informacij. Zato je nastalo kar nekaj različnih projektov, ki se borijo proti temu, eden od teh je tudi projekt Evropejci proti COVIDu, ki je nastal pod okriljem Slovenske tiskovne agencije. Več o tem boste lahko slišali v prispevku Darje Potočan.
Luka Oblak, študent Medicinske fakultete Univerze v Mariboru nam tokrat predstavlja projekt z naslovom Odpadna zdravila – ekološki in ekonomski problem. V projektu raziskujejo, kako posamezniki ravnajo z odpadniki zdravili, koliko je le-teh in kakšni so razlogi za njihov nastanek.
Pandemija Covid-19 je razkrila odvisnost EU od tretjih držav pri dobavi nekaterih zdravil in aktivnih farmacevtskih sestavin ter razdrobljenost njenega notranjega trga. Ogrožena je evropska zdravstvena suverenost, a rešitve so vsekakor na voljo. Prispevek je pripravil Borut Kampuš.
V Evropski uniji so prejšnji teden zagnali Evropski observatorij za digitalne medije. Slednji bo ob podpori evropskih sredstev raziskoval delovanje dezinfomarcij na spletu in njihove učinke. V observatoriju so se zbrali raziskovalci, preverjevalci dejstev in medijske organizacije. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
Tokrat predstavljamo projekt Fakultete za ekonomijo in informatiko Univerze v Novem mestu, v katerem sodelujejo tudi mariborski študentje. V projektu raziskujejo ali se ljudje zavedajo problemov okolja zaradi plastike in v kolikšni meri opuščajo uporabo plastičnih izdelkov.
Življenje po epidemiji novega koronavirusa se počasi vrača v novo normalno stanje, a prav zadnji izbruh v Mariboru je pokazal, da bomo morali v prihodnjih dneh in mesecih biti še zelo previdni. K sledenju okužb lahko veliko prispeva aplikacija za sledenje, ki bi si jo naložili na mobilne telefone, a ta prinaša tudi veliko tveganj v zvezi z zasebnostjo. Več o tem boste lahko slišali v tokratnem prispevku Darje Potočan.
Podjetje Instatext stoji za istoimensko spletno platformo za izboljšave besedil na podlagi umetne inteligence in je letošnji zmagovalec izbora za slovenski startup leta. Več v prispevku Nataše Godec.
Namen projekta OISAIR, ki je izveden preko programa INTERRG, je izdelati sistem, ki bo zaznaval krošnje rastlin in na podlagi meritev premišljeno nanašal fito-farmacevtska sredstva.
Evropska mreža okoljskih nevladnih organizacij Green 10 je ta teden slovenski vladi poslala pismo zaskrbljenosti. V njem so izrazili skrb glede vladnih predlogov zakona o ohranjanju narave in amandmajev, ki so jih v DZ v sredo potrdili, zlasti glede omejevanja pravice nevladnih organizacij do sodelovanja pri postopkih odločanja in dostopa do sodnega varstva. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
S projektom Most želijo pri Zavodu za mladino in šport Trbovlje v sodelovanju z Razvojno agencijo Kozjansko povečati zaposljivost in zaposlenost mladih. Gre za povezovanje med mladimi brezposelnimi in delodajalci preko metod mladinskega dela. Več v tokratnem Euranet Special, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Sodobno kmetijstvo večinoma temelji na novih tehnoloških rešitvah, ki so tesno povezane z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij in različnih programskih rešitev. V Črni gori in Bosni je kmetijstvo večkrat odvisno od ročnega kmetovanja, tehnične in tehnološke rešitve pa so slabo raziskane. Skupinski projekt „VIRAL“, pri katerem sodeluje več partnerjev, med njimi je tudi Univerza v Mariboru, želi spodbuditi višjo raven znanja, veščin in uporabe IKT v kmetijstvu.
20. maja smo že tretje leto zapored obeležili svetovni dan čebel, katerega pobudnica je bila Čebelarska zveza Slovenije. Stopnja samooskrbe z medom je bila še do nedavnega v Sloveniji približno 80 odstotna, zadnja leta pa se je poraba medu dvignila in ob povprečni letini slovenski čebelarji pridelajo le še 50 odstotkov medu, ki ga potrebujemo. Zato Slovenija nekaj medu tudi uvaža. Kako pomembno je za potrošnika poznavanje porekla medu? Več v prispevku Nataše Godec.
Pred kratkim so razglasili zmagovalce prvega panevropskega hackathona #EUvsVirus. Izbranih je bilo 117 rešitev, ki podpirajo ukrepe za okrevanje v času pandemije COVID-19. Med temi sta tudi dva projekta, kjer sta v ekipi sodelovali tudi udeleženki iz Slovenije. Prispevek je pripravila Lidija Petković
Inovativni projekt za družbeno korist “Mi smo barok 3”, je projekt, katerega osrednji namen je spodbujanje ozaveščenosti o pomenu baroka za razvoj Brežic in okolice. Projekt traja štiri mesece, od marca do junija 2020, sodelujeta pa Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru in Posavski muzej Brežice.
V začetku tedna se je na spletu odvijal letošnji vrh evropske mreže radijskih postaj EuranetPlus. Osrednji gost je bil Valdis Dombrovskis, izvršni podpredsednik Evropske komisije za gospodarstvo, ki deluje za ljudi. Tema pogovora je bila EU & virus - pot Evrope proti gospodarskemu okrevanju. Več v prispevku Euranet Plus, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
TAPOS - taborniški pospeševalnik je minuli dvoletni projekt Zveze tabornikov Slovenije, katerega namen je bilo povečanje zaposljivosti in zaposlenosti mladih na taborniški način. TAPOS je sofinancirala tudi Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Več o zaključenem projektu TAPOS pa nam bosta v tokratnem Euranet Special povedala odgovorni osebi projekta Nina Medved in Blaž Zupančič. Prispevek je pripravil Borut Kampuš.
Neveljaven email naslov