Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Preverili smo aktualnosti in novosti iz Evrope in Evropske unije ter podrobneje povzeli podpisan dogovor med EU in Tunizijo glede preprečevanja nezakonitih migracij. Vabljeni k poslušanju!
Preverili smo aktualnosti in novosti iz Evrope in Evropske unije ter podrobneje povzeli podpisan dogovor med EU in Tunizijo glede preprečevanja nezakonitih migracij. Vabljeni k poslušanju!
Pridobiti službo po šolanju je zelo pomembno. Kako pa lahko s hitrimi razgovori z delodajalci ter delavnicami jo pridobimo in tudi obdržimo? To lahko izveste na 8. karierni tržnici, ki jo pripravljata Karierni center Univerze v Mariboru in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Prispevek je prpravil Tilen Drumlič Denac.
Slovenija se te dni pripravlja na predsedovanje Evropski komisiji, ki ga bo prevzela čez 3 mesece in ga bo v veliki meri, tako vsebinsko kot tudi organizacijsko, zaznamovala pandemija covida-19. Med temami, ki bodo med slovenskim predsedovanjem Uniji ključne, sta tako zdravstvena kot tudi kibernetska odpornost Unije, pa tudi odnosi z drugimi velesilami ter migracije. V Evropskem parlamentu je bila ta teden Slovenija sicer v ospredju po drugi razpravi o medijski svobodi pri nas.
V Mestni občini Kranj so konec lanskega leta zagnali nov projekt Električne mobilnosti podprt tudi s strani EU. Na poti, da postane gorenjska prestolnica na tem področju povsem samozadostna, nameravajo v prihodnjih 15 letih postaviti tudi sončne elektrarne z lokalnimi hranilniki električne energije. S konkretnim preklapljanjem na 'zeleno' pa mestna občina Kranj uresničuje tudi zaveze lokalnega energetskega koncepta in zahteve Evropske unije. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
V Euranet prispevku boste slišali o dveletnem projektu v okviru programa Erasmus+, partnerstva za izmenjavo med šolami – z naslovom Kritično do alternativnih dejstev. Februarja letos so dijaki Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše aktivno sodelovali v zanimivih in poučnih interaktivnih delavnicah v omenjenem projektu. Osrednja tema tega projekta so lažne novice in propaganda nekoč in danes. Prispevek je pripravil Dominik Hojnik.
Evropska komisija naj bi nova pravila o umetni inteligenci objavila spomladi. Ustrezno ravnovesje med podpiranjem inovacij v EU in zaščito državljanskih pravic pa ne bo enostavno. Več v prispevku Nataše Godec.
Operacija ePlačam je z razvojem novih skupnih orodij in storitev za elektronsko pošiljanje podatkov in e-plačil v veliki meri prispevala k izboljšanju zmogljivosti in učinkovitosti v javni upravi. Več v prispevku Euranet Special, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Gospodarska in finančna kriza pogojena s COVID-19 je socialno-ekonomske in demografske izzive še poglobila. Povečanje revščine in socialne izključenosti zahteva trajnostne rešitve. Zato partnerji projekta IN SITU v šestih evropskih državah vzpostavljajo in preizkušajo model Stičišča družbenega inoviranja, ki stremi k izboljšanju zaposlitvenih možnosti. Od slovenskih partnerjev sta v projekt vključeni Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA in Ozara. Prispevek je pripravila Lara Krneža.
Premier Janez Janša se je ta teden na Dunaju udeležil pogovorov o razdelitvi cepiv proti covidu-19 med članicami EU. Pet predsednikov vlad, vključno z Janšo, je skupaj z avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzom posvarilo pred novo politično krizo, v primeru, da EU ne bo hitro ukrepala in poiskala mehanizma, ki bo zagotovil enakopravnejšo razdelitev cepiv. Dan kasneje so se na to temo virtualno srečali s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom. Potem, ko je vse več držav prekinilo cepljenje s cepivom podjetja AstraZeneca, med njimi tudi Slovenija, pa je slednja po krajši prekinitvi v petek nadaljevala s cepljenjem z omenjenim cepivom. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
RTV Slovenija je pred približno pol leta začel z novim multimedijskim projektom, katerega tema je vloga in pomen Evropskega parlamenta ter vpliv njegovega delovanja na vsakodnevno življenje prebivalk in prebivalcev Evropske unije. Cilj projekta TuEU – moč javnosti je izpostavitev vrednot, ki jih Evropa skozi različne sisteme delovanja spodbuja in razvija in zagotavljajo dolgoročen uspeh njenega delovanja.
Program Erasmus+ je program, ki podpira aktivnosti na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v vseh sektorjih vseživljenjskega učenja. Dijaki v tujini s podporo programa Erasmus+ izpopolnijo jezikovno znanje in komunikacijske spretnosti ter pridobijo medkulturne in mehke veščine, ki so pri delodajalcih zelo cenjene. Prispevek je pripravil Dominik Hojnik.
V Evropskem parlamentu so načrtovano razpravo o svobodi medijev na Poljskem in Madžarskem na pobudo evropskih socialdemokratov razširili tudi na Slovenijo. Številni evropski poslanci so zaskrbljeni glede položaja medijev, več pa v prispevku, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Kako naš način prehranjevanja vpliva na okoljske razmere? Kaj je etična potrošnja? Kako mlade ozavestiti o etični dobavni verigi hrane? Se mladi v Sloveniji zavedajo okoljskih in etičnih izzivov dobavnih verig? S temi vprašanji se ukvarja evropski projekt GoEAThical, ki povezuje podnebne spremembe, dobavno prehransko verigo in mlade. Več v prispevku Nataše Godec.
Razvoj jezikovnih tehnologij je ključnega pomena za preživetje jezika v digitalni dobi, saj se sicer ne bomo mogli vključiti v nove načine komunikacije, metode dela ter preživljanja prostega časa, ki bodo na voljo v prihodnosti. Več Anja Urek.
Te dni bo minilo leto dni od razglasitve pandemije novega koronavirusa. Tako kot pri nas tudi nekatere druge evropske države te dni pričenjajo z rahljanjem ukrepov, upanje za vsaj delno normalizacijo pa prinašajo tudi pošiljke cepiv in napovedana skupna evropska potrdila o cepljenju. Po tem ko so se voditelji EU-ja prejšnji konec tedna zavzeli, naj bo tehnični okvir potrdila pripravljen v treh mesecih, je Evropska komisija ta teden pohitela z načrtovanjem.
Prihodnost danes, tako bi lahko začeli z napovedjo tokratnega prispevka Euranet Special. Rezultati dela na programu BioPharma, ki je sofinanciran tudi s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, igrajo pomembno vlogo pri proizvodnji bioloških zdravil in cepiv v obliki proteinov, DNA in virusov. Gre za zelo zahtevno in v času aktualne pandemije tudi zelo pomembno znanstveno in proizvodnjo vejo v razvoju človeštva. Prispevek je pripravil Borut Kampuš.
Športne aktivnosti lahko danes spremljamo z aplikacijami na mobilnih napravah ali s pomočjo zapestnih ur, preko ročk, pedal kolesa ali pa s pametnimi oblačili, navsezadnje tudi s športnimi nogavicami, to dokazuje projekt Razvoj pametnih športnih nogavic, ki ga je pripravila interdisciplinarna skupina študentov Univerze v Mariboru pod vodstvom pedagoških in delovnih mentorjev. Pogovarjali smo se z izredno profesorico na Fakulteti za strojništvo, Andrejo Rudolf, tudi o tem zakaj je dobra športna nogavica pomemben sestavni del športne opreme. Več v prispevku, Katja Zver.
Uvedba ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa je drastično vplivala tudi na področje šolstva oz. izobraževanja. Kriza je razkrila tudi velike neenakosti med državami članicami. Kako se je EU lotila odprave teh razlik in izzivov? Kako EU parlament pomaga mladim zagotoviti pravico do izobraževanja v tujini? Kakšna je vizija za evropski izobraževalni prostor? To je zgolj nekaj vprašanj na katera smo skušali poiskati odgovore v drugem delu naše EUROPEAN WEEK spletne razprave, v kateri smo prejšnji teden gostili evropsko poslanko IRENO JÔVEVO, ANASTAZIJO AVSEC iz Evropske šole v Frankfurtu in MIHO ŽLIČARJA, očeta zaposlenega na Generalnem direktoratu za prevajanje pri EU komisiji. Prispevek je pripravila Lidija Petković,
Predstavljamo projekt Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku oz. na kratko Smer TNP. Projekt se po več kot dveh letih počasi zaključuje. Glavni namen sodelovanja je bil obisk z najbolj občutljivih in kritičnih območij znotraj Triglavskega narodnega parka preusmeriti na manj obremenjena in ustrezno urejena območja, ki lahko prenesejo večje obremenitve. Prispevek je pripravila Lidija Petković
Pravna fakulteta Univerze v Mariboru v sodelovanju še s šestimi evropskimi univerzami in raziskovalnimi inštituti v projektu EIO-LAPD preučuje institut evropskega preiskovalnega naloga in dileme, do katerih prihaja pri mednarodnem sodelovanju. 8. in 9. decembra 2020 je v organizaciji Pravne fakultete Univerze v Mariboru potekala spletna konferenca na temo evropskega preiskovalnega naloga. Pomembnost instituta se vse bolj odraža v današnjem času, ko zaradi digitalizacije in prostega pretoka, kriminal ne seže več samo do, ampak tudi preko meja Evropske unije. Več, Lara Krneža.
Uvedba ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa je drastično vplivala tudi na področje šolstva oz. izobraževanja. Kriza je razkrila tudi velike neenakosti med državami članicami. Kako se je EU lotila odprave teh razlik in izzivov? Kako so se na nove razmere prilagodili v mreži Evropski šol? To je zgolj nekaj vprašanj na katera smo skušali poiskati odgovore v naši EUROPEAN WEEK spletni razpravi, v kateri smo ta teden gostili evropsko poslanko IRENO JÔVEVO, ANASTAZIJO AVSEC iz Evropske šole v Frankfurtu in MIHO ŽLIČARJA, očeta zaposlenega na Generalnem direktoratu za prevajanje pri EU komisiji. Povzetek 1.dela razprave sta pripravila Lidija Petković in Borut Kampuš.
Neveljaven email naslov