Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasovanje na svobodnih in demokratičnih volitvah je državljanska pravica, ki nam omogoča, da izberemo svoje predstavnike, ki bodo sprejemali in bi naj bili odgovorni za odločitve, pomembne za celotno družbo. Ali bi bilo treba volilno starost znižali na 16 ali 17 let, da bi zagotovili večjo demokracijo?
Glasovanje na svobodnih in demokratičnih volitvah je državljanska pravica, ki nam omogoča, da izberemo svoje predstavnike, ki bodo sprejemali in bi naj bili odgovorni za odločitve, pomembne za celotno družbo. Ali bi bilo treba volilno starost znižali na 16 ali 17 let, da bi zagotovili večjo demokracijo?
Teden na evropskih tleh so zaznamovale ameriške predsedniške volitve ter odzivi nanje, zaslišanje kandidatov za evropske komisarje ter srečanje držav članic Evropske politične skupnosti v Budimpešti. Podrobnosti v pregledu tedna..
V prispevku Euranet Special - Can EU do this? pa tokrat o možnostih izboljšanja dostopa do stanovanj po EU.
Preverili smo novosti in aktualnosti iz Evrope in Evropske unije ter več pozornosti namenili aktualnemu obisku predsednice Evropske komisije Ursule Von Der Leyen na Balkanu.
Učence in dijake so v tem v novem šolskem letu pričakale nove smernice prehranjevanja. Po besedah pristojnih naj bi odslej naprej jedli bolj zdravo, tj. več stročnic, kaš in polnovrednih žitnih izdelkov ter manj predelane hrane, sladkorja in rdečega mesa. Številne šole so veljavnim strokovnim smernicam sledile že prej, številnim pa bo ta sprememba predstavljala večji izziv.
Tokrat izpostavljamo teme: v Moldaviji tesen izid referenduma o približevanju EU, evropske potrošniške organizacije svarijo pred nepoštenimi praksami industrije videoiger, evroposlanci podprli uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za posojilo Ukrajini, evropski poslanci levih strank ostro proti EC zaradi podpore migracijskim centrom, nagrada Saharov EP voditeljema venezuelske opozicije.
Kako je v Sloveniji poskrbljeno za delavske pravice? Kakšna je vrzel med zakonsko ureditvijo in dejanskim stanjem v praksi? In pred kakšne izzive so v hitro spreminjajočem se delovnem okolju postavljeni predvsem nižje kvalificirani delavci?
Tudi ta teden smo pregledali tedensko dogajanje v Evropski uniji, v rubriki Euranet Plus. Tokrat izpostavljamo teme: Albanija je začela vsebinski del pristopnih pogajanj z Evropsko unijo; slovenska predsednica Nataša Pirc Musar na vrhu Berlinskega procesa pozvala k hitrejši evropski integraciji Zahodnega Balkana; evropski in arabski voditelji pa so pozvali k prekinitvi ognja v Gazi in Libanonu in k pravičnemu miru v Ukrajini.
Mlade smo spraševali ali jih zanima duhovnost? Ali se identificirajo z vero? Kakšen je vpliv njihove družine? Kaj delajo za svoje telesno in duševno zdravje?
V oddaji Euranet Plus smo tudi tokrat pripravili pregled tedenskega dogajanja v EU. Izpostavljamo plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, na katerem so poslanci govorili o razmerah na Bližnjem vzhodu ter nadzoru na mejah Unije, Madžari so prevzeli predsedovanje svetu EU, Slovenija pa bo kmalu prejela sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada za odpravo posledic lanskih poplav.
V luči prihajajočih ameriških predsedniških volitev se bomo posvetili čezatlanstkim odnosom stare celine in Združenih držav, ki ostajata druga drugi najpomembnejši trg.
Tudi tokrat smo pod drobnogled vzeli dogajanje v Evropski Uniji v preteklem tednu, predvsem začetek sojenja Marine Le Pen zaradi zlorabe evropskih sredstev, zavzemanju za ponovno utrditev odnosov med Unijo in Združenim kraljestvom, izpostavili pa smo varnostne razmere na Bližnjem vzhodu in ponovni poziv evropskih zunanjih ministrov k prekinitvi ognja.
Delovna praksa oziroma pripravništvo je za številne mlade obvezen del izobraževalne poti. Kako je pripravništvo urejeno v Sloveniji ter kakšne so pravice in dolžnosti pripravnikov?
Nekaj poudarkov tedenskega pregleda dogajanja v Evropi in Evropski uniji: ali je evropska avtomobilska industrija res na robu zloma? Evropski teden športa se bo končal z aktivnim dnevom starejših. Na Kostanjevici nad Novo Gorico začetek dnevov evropske kulturne dediščine.
V prispevku Euranet Special - Can EU do this? pa tokrat o tem kako naj bi Evropska unija delovala v multipolarnem svetu. Vabljeni k poslušanju!
Preverili smo novosti in aktualnosti iz Evrope in Evropske unije. Podrobneje smo preverili tudi kako je Ursula Von Der Leyen predstavila svojo ekipo bodočih komisark in komisarjev.
Četrta industrijska revolucija, ki temelji na digitalizaciji, zahteva nova znanja. Nova delovna mesta, ki morda danes sploh še ne obstajajo, bodo od posameznikov zahtevala predvsem reševanje problemov, razmišljanje izven okvirjev in prilagajanje na novosti. Ali šola uči pravih veščih za prihodnost?
Tokrat izpostavljamo težko pričakovano poročilo italijanskega premiera Maria Draghija o prihodnji konkurenčnosti evropskega gospodarstva, napovedano nemško uvedbo začasnega nadzora na kopenskih mejah z vsemi njenimi sosedi in zaplete pri potrditvi evropske komisarke iz Slovenije Marte Kos.
Velika večina državljanov EU je navdušena nad tehnološkim razvojem, ki ga omogoča digitalizacija naših družb. Raziskava iz EU, objavljena v začetku julija, je pokazala, da skoraj tri četrtine Evropejcev meni, da jim digitalizacija vsakodnevnih javnih in zasebnih storitev lajša življenje. Kako pomembne so torej digitalne kompetence in kje je največji primanjkljaj Slovenije na področju digitalizacije, lahko slišite v nadaljevanju oddaje. Prispevek je pripravila Nataša Godec.
V poslanske klopi so se vrnili tudi evropski poslanci, jeseni bo tudi za njih veliko dela. Že zdaj pa ima polne roke dela predsednica EK Ursula von der Leyen, ki ima na mizi imena vseh kandidatov za evropske komisarje. V pregledu tedna seveda nismo izpustili dogajanja na 19. Strateškem forumu Bled.
Množični turizem je v porastu, v Evropi naj bi letos presegel številke pred covidom. Raziskave kažejo, da je 85 % turizma koncentriranega le na 5 % svetovnega kopna. Nekatera evropska mesta dobesedno pokajo po šivih, zlasti na vrhuncu turistične sezone. Na eni strani množični turizem veliko daje, na drugi pa tudi veliko vzame. Še kako pomembno je iskati pravično ravnovesje med interesi turistične industrije in na drugi strani lokalnega prebivalstva.
Neveljaven email naslov