Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od zgodnjega otroštva sta sposobnost branja in dostop do jezika zelo pomembna za kakovost življenja. Sposobnost branja nam omogoča, da razvijemo besedišče in najdemo užitek v rekreativnem branju različnih žanrov. Je ob vsesplošni digitalizaciji naših družb bralna sposobnost mladih kaj boljša? Kakšna je prihodnost branja?
Od zgodnjega otroštva sta sposobnost branja in dostop do jezika zelo pomembna za kakovost življenja. Sposobnost branja nam omogoča, da razvijemo besedišče in najdemo užitek v rekreativnem branju različnih žanrov. Je ob vsesplošni digitalizaciji naših družb bralna sposobnost mladih kaj boljša? Kakšna je prihodnost branja?
Preverjali smo kakšne so posledice radikalnega aktivizma. Ga v Sloveniji sploh zasledimo? Kaj vse so aktivisti pripravljeni narediti, da bi bili slišani in videni? Napovedi niso dobre, pravi zgodovinarka, dr. Aleksandra Berberih Slana, nekdanja predsednica skupnosti slovenskih muzejev.
Izpostavljamo migracije, ki so postale evropski izziv, ki potrebuje evropski odgovor in tudi boj proti tihotapcem ljudi. Druga vroča tema pa so srditi spopadi, ki že teden dni potekajo med Izraelom in Palestino, in na katere se odziva tudi EU.
Program Erasmus+ je z leti dosegel velik uspeh in je pomembno gonilo družbene mobilnosti. Kakšne so spremembe v zadnjih letih na področju programa Erasmus+? Katere države so med mladimi v Sloveniji najbolj priljubljene za izmenjavo? Prisluhnite prispevku o programu Erasmus+, ki ga je pripravila Nataša Godec.
V tednu, ki je za nami, so bili v ospredju pogovori voditeljev držav članic glede migracij ter nadaljnje podpore Ukrajini. S 1. oktobrom je začela veljati tudi konvencija o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami ter nasilju v družini, znana kot istanbulska konvencija.
Načelo 'onesnaževalec plača' je ključno načelo evropske okoljske politike. Onesnaževanje je namreč velik strošek za družbo in eden od ključnih razlogov za zaskrbljenost državljanov EU. Z okoljskimi davki se onesnaževalce spodbuja, da preprečujejo okoljsko škodo, poleg tega pa se od njih zahteva odgovornost za onesnaženje, ki ga povzročijo. A to ni vedno enostavno, mnogim pa se tudi zdi, da že zdaj plačujejo preveč. V nadaljevanju smo skušali odgovoriti, kako je z okoljskimi davki v Sloveniji in ali zares plačujejo najvišje davke največji onesnaževalci, ter kaj bi bilo dobro spremeniti na tem področju.
V tokratni oddaji Euranet Plus govorimo o dogajanju preteklega tedna, ki je med drugim Sloveniji prinesel kar tri opomine Evropske komisije, pa tudi nekaj okoljskih vprašanj. Med drugim spet govorimo o dovoljenju za prodajo herbicida glifosat. Sledi pogovor s podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo na srečanju Euranet Plus Summit. Oddajo je pripravila Darja Potočan.
Kako mladi glasbeni ustvarjalci v času digitalizacije glasbe plujejo po digitalnem morju, kjer ne manjka konkurence? Skupina Regen kot ključne izpostavijo algoritme, strast do glasbe in avtentičnost.
Ta teden so v Evropski Uniji prevladovali pogovori o nezakonitih migracijah in Ukrajinskem žitu.
V Euranet special pa tokrat o sončnih elektrarnah v Sloveniji in kaj prinaša novi omrežninski akt, ki bo stopil v veljavo prihodnje leto.
V oddaji Euranetplus tokrat izpostavljamo obisk srečanje skupine G20 v New Delhiju, ki se ji pridružuje tudi Afriška unija. V EU pa so podprli omenjeno pobudo. V makedonski prestolnici je potekal vrh pobude Brdo-Brioni, na katerem so voditelji največ pozornosti so namenili približevanju držav Zahodnega Balkana Evropski uniji. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je imela v Evropskem parlamentu še zadnjič v tem mandatu govor o stanju v EU.
Uporaba drog je že nekaj let v porastu, po pandemiji pa se je stanje poslabšalo, kaže najnovejše Evropsko poročilo o drogah za leto 2023. Podrobneje o tem Ivo Kores v pogovoru s psihoterapevtka in svetovalka v Drogartu, dr. med. Mino Marijo Paš.
Pregled aktualnega evropskega dogajanja v preteklem tednu: Najpomembnejši vir financiranja obnove po poplavah bodo evropska sredstva, Slovenija namerava program kohezijske politike poplavam prilagoditi do konca leta. Kot navaja poročilo EU, je bilo letošnje poletje najbolj vroče doslej, na podnebnem vrhu v Keniji pa so pozvali k večjemu vlaganju v zeleni razvoj Afrike. Oddajo je pripravil Ivo Kores.
Koliko drevesnih vrst in ptic poznamo v naši bližini? Bi znali prepoznati užitne rastline na bližnjem travniku? Zdi se, da smo se v zadnjih desetletjih od narave zelo oddaljili, a spet k sreči odkrivamo njeno pomembnost. Zato pa moramo naravo tudi poznati in pravočasno mlade usmerjati k programom, ki omogočajo približevanje k tej pomembni temi za naše dolgoročno preživetje. Tokrat smo podrobneje preverili, kako dobro poznamo naravo in na katerih področjih bi lahko naredili več.
Poletje sicer prinaša počitnice tudi za bruseljske parlamentarce, kar pomeni, da se trenutno ne odvija veliko aktivnosti. A smo vendarle preverili, kako politična kriza v Nigru vpliva na Evropsko unijo, kako je inflacija v Evropski uniji še vedno previsoka, zato je ponovno odreagirala tudi Evropska centralna banka. Izvedeli pa boste lahko tudi več o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva pri nas, saj to zahteva tudi Evropska unija. Oddajo je pripravila Darja Potočan.
Kako najstniki ali mladi odrasli dojemajo odnose in ljubezen? Kaj menijo o »ljubezni za vse življenje«, imeti otroke ali ne, živeti skupaj ali ne, se poročiti ali ne? Kaj sprejemajo oziroma ne sprejemajo več v odnosu v primerjavi z drugimi generacijami? V tokratnem prispevku Euranet Plus Special smo iskali odgovore na tovrstna in podobna vprašanja na temo Mladi in odnosi.
Omejevanje nezakonitega toka prebežnikov, vpliv rezultatov španskih volitev na vlogo trenutno predsedujoče države Svetu EU, načrtovanje izvoza ukrajinskega žita prek solidarnostnih pasov, predstavitev smernic za prilagajanje podnebnim spremembam, so teme tokratnega pregleda najaktualnejšega dogajanja v Evropi in Evropski uniji.
Kako se podjetja pripravljajo na zeleni prehod in kaj imajo pri tem države članice EU. Več v prispevku Euranet Special, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Preverili smo aktualnosti in novosti iz Evrope in Evropske unije ter podrobneje povzeli podpisan dogovor med EU in Tunizijo glede preprečevanja nezakonitih migracij. Vabljeni k poslušanju!
Letos maja se je začelo Evropsko leto spretnosti. Raziskave Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) namreč kažejo, da bodo do leta 2035 prevladovala delovna mesta, ki zahtevajo visoko kvalificiranost in dobro razvite spretnosti.
V tokratni oddaji Euranet Plus se bomo najprej ustavili doma. Evropska investicijska banka (EIB) je namreč dokončno odobrila posojilo v višini do 250 milijonov evrov za projekt drugega železniškega tira Divača-Koper. Omenili bomo tudi podporo Slovenije povečanju števila evropskih poslancev in to, da je evropski parlament sprejel načrt za povečanje proizvodnje streliva v EU za Ukrajino ter pogajalska izhodišča za uredbo o obnovi narave. Nekaj minut bomo posvetili sklepu Evropske komisije o zaščiti podatkov med EU in ZDA. Evropska centralna banka (ECB) pa je ta teden predstavila ožji seznam motivov za nove evrske bankovce.
Neveljaven email naslov