Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred nami je pomembno evropsko leto. V luči vseh izzivov, trenutnega gospodarskega nemira, dogajanja na vojnih področjih, ki močno posegajo tudi v naše življenje, migracijskih vprašanjih, vprašanjih širitve in upravljanja z delovno silo, so evropske volitve, ki bodo letos v začetku junija, še toliko bolj pomembne. Na njih se bo odločalo o našem skupnem življenju v prihodnosti. V nadaljevanju smo preverjali, kako mladi, generacija Z, razmišlja o Evropski uniji in prihodnosti.
Pred nami je pomembno evropsko leto. V luči vseh izzivov, trenutnega gospodarskega nemira, dogajanja na vojnih področjih, ki močno posegajo tudi v naše življenje, migracijskih vprašanjih, vprašanjih širitve in upravljanja z delovno silo, so evropske volitve, ki bodo letos v začetku junija, še toliko bolj pomembne. Na njih se bo odločalo o našem skupnem življenju v prihodnosti. V nadaljevanju smo preverjali, kako mladi, generacija Z, razmišlja o Evropski uniji in prihodnosti.
Mladostiki se v času svojega odraščanja soočajo s številnimi preprekami, razpotji in nalogami, ki vplivajo na njihovo samopodobo, zato je kvaliteta življenja v tem obdobju še posebej pomembna. V projektu Z uravnoteženo prehrano in športno aktivnostjo do zdrave samopodobe mladostnikov so se zato študentje različnih študijskih smeri ukvarjali s prehrano in športnim udejstvovanjem mladih v sodelovanju z dvema športnima društvoma, Ekonomsko-poslovno fakulteto in Univerzo v Mariboru. Več v prispevku Tare Kuster.
Podnebne spremembe, gospodarske priložnosti, varnostne grožnje...to je le nekaj ključnih besed povezanih z Arktiko, za katero zaradi strateške pomembnosti Evropska unija pripravlja novo politiko. Pri tem si prizadeva opredeliti, kakšna naj sploh bo vloga bloka, zlasti v boju te regije proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam. Prispevek je v sodelovanju z bruseljsko Euranet Plus agencijo pripravila Lidija Petković.
Projekt SEAVIEWS bo izboljšal varovanje morskega okolja ter spodbujal razumevanje in občutljivost ljudi glede onesnaženja morja. V neprofitnem zavodu, E-zavodu, ki deluje na področju trajnostnega razvoja, upajo tudi na aktivno vključitev ljudi v preprečevanje onesnaževanja morja. Več v prispevku Nataše Godec.
Internet ali splet je postal neizogiben del našega življenja, saj je močno vpet v naše delovno in tudi domače okolje. Za večino uporabnikov ustvarja ogromno priložnosti, za mnoge posameznike, ki zaradi različne invalidnosti ne morejo enako dostopati do virov in storitev na spletu, pa ustvarja hkrati tudi veliko ovir. V projektu Certificirano izobraževanje digitalnih storitev so se zato strokovnjaki s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru ukvarjali s primerno prilagoditvijo spletišč. Prispevek je pripravila Sara Zmrzlak.
Predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta se pred kratkim zavzela za skupno spodbujanje cepljenja proti novemu koronavirusu. Več v prispevku, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Cilj projekta Inovativen.si je povečevati učinkovitost in kakovost dela javne uprave. Gre za sistemsko uveljavitev inovativnih pristopov, kjer je v središču uporabnik in za večjo ozaveščenost ter usposobljenost zaposlenih v javni upravi pri uporabi drugačnih in novih metod dela. Več v prispevku Euranet Special, ki ga je pripravil Borut Kampuš
Pandemija je močno posegla tudi v mobilnost študentov in izvedbo programov Erasmus+. Zanimanje za te je v tem drugem valu epidemije upadlo za več kot polovico, študente, ki želijo navkljub pandemiji poletni semester opravljati v tujini, pa je zaskrbelo zaradi priporočila šolskega ministrstva slovenskim univerzam, naj začasno prekinejo izvajanje teh programov. Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič zatrjuje, da mobilnost ni ogrožena, a na nacionalni ravni še ni bilo odločitve.
Prihodnje leto bo Evropska unija praznovala leto železnice, tudi zato, da bi državljanom poudarila vse prednosti železniškega prevoza. Toda kljub svojim ekološkim prednostim, v primerjavi z drugimi sredstvi, se vlak sooča z veliko ovirami, od visokih cen do povezav in zamud. Več v prispevku Nataše Godec.
Evropska sredstva nas povezujejo na različne načine, vsak dan in na vsakem koraku. Z razstavo Evropska sredstva povezujejo, ki je te dni že na ogled v eni izmed 12ih regij, želi Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prikazati pomen evropskih sredstev za razvoj in povezovanje na različnih področjih. Več v prispevku Nataše Godec.
Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) od začetka leta 2020 pa do 30. junija 2021 sodeluje na Erasmus+ projektu Športaj korektno/Sport it right. Cilj projekta je krepitev zavesti v zvezi z družbeno vlogo športa pri promociji socialnega vključevanja in integracije, ter enakih možnosti. Na projektu sodelujejo štiri organizacije iz štirih evropskih držav - Italije, Avstrije, Irske in Slovenije. Prispevek je pripravil Luka Drašler Florjančič.
Evropski parlament je ta teden sprejel resolucijo v povezavi s stanjem na področju medijske svobode v Evropski uniji. Evropski poslanci so obsodili nasilje, nadlegovanje ter politične pritiske in napade na novinarje. Več v prispevku Borut Kampuš.
Kar se tiče prijaznosti in dostopnosti za otroke v pravosodnem sistemu, je Slovenija v EU v samem vrhu. Kljub temu si država že nekaj let prizadeva, da bi zaščito otroka, ko se ti znajdejo v kazenskih postopkih, izboljšala, zlasti velja to za tiste, ki so žrtve spolnih zlorab ali nasilja. Korak v to smer je tudi vzpostavljanje t.i. Hiše za otroke po vzoru islandskega modela Barnahus, v okviru skupnega projekta Evropske komisije in Sveta Evrope. Hiša naj bi pri nas zaživela jeseni prihodnje leto. Prispevek je pripravila Lidija Petković
Projekt Atena povezuje šolske ustanove iz vzhodnega in jugovzhodnega dela Slovenije. Z njim želijo dvigniti izobrazbeno raven in poklicne kompetence odraslih, in to z izvajanjem promocijskih in animacijskih aktivnosti ter zagotavljanjem učne pomoči. Kako so se tega lotili na Tehniškem šolskem centru Maribor, v prispevku Jurija Vidmajerja.
Evropska komisija je pred kratkim objavila namero, da bo predlagala usklajeno in obvezno označevanje hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže. S tem bi potrošniki dobili informacijo o zdravi in trajnostni izbiri živil. Toda vseevropska rešitev Nutri-Score še ni dobila zelene luči. Več v prispevku Nataše Godec.
Reka Drava je, kot drugi največji vodotok v Sloveniji, v prejšnjem stoletju doživela velike spremembe. Izgradnja velike hidroelektrarne je za vedno spremenila naravno dinamiko. Aktivnosti projekta zaDravo so usmerjene v zagotavljanje oz. izboljšanje življenjskih prostorov in pogojev ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki se prednostno varujejo na območju Drave v okviru Nature 2000. Več v prispevku Nataše Godec.
Vsak med nami zagotovo poseduje kakšen talent. Lahko lepo pojemo, odlično kuhamo ali pa mojstrsko poznamo vse citate priljubljene serije. V vsakem primeru si mladi želimo svoje talente razvijati, kar pa nekaterim dijakom ni bilo omogočeno. Pionirski projekt RaST je prvič poskušal to težavo odpraviti na državnem nivoju, rezultati pa so bili tako navdušujoči kot presenetljivi. Prispevek je pripravila Blaž Režonja.
Evropska komisija je v odzivanju na zdravstveno krizo v kateri se je letos znašel cel svet ne samo Evropa ta teden predstavila nekaj predlogov, s katerimi bi okrepili odgovor držav članic na podobne zdravstvene grožnje. Vse to pa naj bi EU-ji pomagalo pri oblikovanju t.i. evropske zdravstvene unije, ki bi med drugim nekaterim evropskim agencijam omogočila večje pristojnosti. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
V Primorsko-notranjski regiji so s pomočjo evropskih sredstev zagnali projekt Boreo, ki deluje kot regijsko stičišče nevladnih organizacij in je uspešen pospeševalec regijskega razvoja. Več o projektu Boreo v prispevku Euranet Special, ki ga je pripravil Borut Kampuš
Številne vrste invalidnosti spremljajo različne prilagoditve študijskega procesa. Strokovnjaki mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko zato razvijajo digitalno ocenjevalno orodje, ki bo predavateljem in izvajalcem vaj predlagalo najprimernejši način dela s študenti s posebnimi potrebami. Z vprašanji, kot sta: »Kako izboljšati njihov študijski uspeh?« in »Kako dvigniti prehodnost študentov s priznanim statusom?« se ukvarjajo v okviru mednarodnega projekta Pametne rešitve za vključevanje študentov s posebnimi potrebami v visoko šolstvo. Prispevek je pripravila Sara Zmrzlak.
Po projekcijah, raziskavah in analizah centra EU Skills Panorama Analytical Highlight (CEDEFOP) naj bi do leta 2030 v Evropi primanjkovalo 600.000 medicinskih sester. Evropa je pred novim izzivom. Več v prispevku Nataše Godec.
Neveljaven email naslov