Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vstop v politiko ali aktivizem? To je vprašanje, ki se vedno pogosteje postavlja med mladimi, ki si želijo imeti vpliv na politike, ki bodo oblikovale prihodnost. Želja po spreminjanju sveta, izražanju svojih stališč in reševanju družbenih problemov je v mladih vse močnejša, a so hkrati soočeni z različnimi ovirami, ki jim onemogočajo vstop v formalno politično sfero. O tem smo spregovorili z mladim politikom Adrianom Dragom Poprijanom in mlado vsestransko aktivistko Nomi Hrast.
Vstop v politiko ali aktivizem? To je vprašanje, ki se vedno pogosteje postavlja med mladimi, ki si želijo imeti vpliv na politike, ki bodo oblikovale prihodnost. Želja po spreminjanju sveta, izražanju svojih stališč in reševanju družbenih problemov je v mladih vse močnejša, a so hkrati soočeni z različnimi ovirami, ki jim onemogočajo vstop v formalno politično sfero. O tem smo spregovorili z mladim politikom Adrianom Dragom Poprijanom in mlado vsestransko aktivistko Nomi Hrast.
Cilj projekta Inovativen.si je povečevati učinkovitost in kakovost dela javne uprave. Gre za sistemsko uveljavitev inovativnih pristopov, kjer je v središču uporabnik in za večjo ozaveščenost ter usposobljenost zaposlenih v javni upravi pri uporabi drugačnih in novih metod dela. Več v prispevku Euranet Special, ki ga je pripravil Borut Kampuš
Pandemija je močno posegla tudi v mobilnost študentov in izvedbo programov Erasmus+. Zanimanje za te je v tem drugem valu epidemije upadlo za več kot polovico, študente, ki želijo navkljub pandemiji poletni semester opravljati v tujini, pa je zaskrbelo zaradi priporočila šolskega ministrstva slovenskim univerzam, naj začasno prekinejo izvajanje teh programov. Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič zatrjuje, da mobilnost ni ogrožena, a na nacionalni ravni še ni bilo odločitve.
Prihodnje leto bo Evropska unija praznovala leto železnice, tudi zato, da bi državljanom poudarila vse prednosti železniškega prevoza. Toda kljub svojim ekološkim prednostim, v primerjavi z drugimi sredstvi, se vlak sooča z veliko ovirami, od visokih cen do povezav in zamud. Več v prispevku Nataše Godec.
Evropska sredstva nas povezujejo na različne načine, vsak dan in na vsakem koraku. Z razstavo Evropska sredstva povezujejo, ki je te dni že na ogled v eni izmed 12ih regij, želi Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prikazati pomen evropskih sredstev za razvoj in povezovanje na različnih področjih. Več v prispevku Nataše Godec.
Slovenska univerzitetna športna zveza (SUSA) od začetka leta 2020 pa do 30. junija 2021 sodeluje na Erasmus+ projektu Športaj korektno/Sport it right. Cilj projekta je krepitev zavesti v zvezi z družbeno vlogo športa pri promociji socialnega vključevanja in integracije, ter enakih možnosti. Na projektu sodelujejo štiri organizacije iz štirih evropskih držav - Italije, Avstrije, Irske in Slovenije. Prispevek je pripravil Luka Drašler Florjančič.
Evropski parlament je ta teden sprejel resolucijo v povezavi s stanjem na področju medijske svobode v Evropski uniji. Evropski poslanci so obsodili nasilje, nadlegovanje ter politične pritiske in napade na novinarje. Več v prispevku Borut Kampuš.
Kar se tiče prijaznosti in dostopnosti za otroke v pravosodnem sistemu, je Slovenija v EU v samem vrhu. Kljub temu si država že nekaj let prizadeva, da bi zaščito otroka, ko se ti znajdejo v kazenskih postopkih, izboljšala, zlasti velja to za tiste, ki so žrtve spolnih zlorab ali nasilja. Korak v to smer je tudi vzpostavljanje t.i. Hiše za otroke po vzoru islandskega modela Barnahus, v okviru skupnega projekta Evropske komisije in Sveta Evrope. Hiša naj bi pri nas zaživela jeseni prihodnje leto. Prispevek je pripravila Lidija Petković
Projekt Atena povezuje šolske ustanove iz vzhodnega in jugovzhodnega dela Slovenije. Z njim želijo dvigniti izobrazbeno raven in poklicne kompetence odraslih, in to z izvajanjem promocijskih in animacijskih aktivnosti ter zagotavljanjem učne pomoči. Kako so se tega lotili na Tehniškem šolskem centru Maribor, v prispevku Jurija Vidmajerja.
Evropska komisija je pred kratkim objavila namero, da bo predlagala usklajeno in obvezno označevanje hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže. S tem bi potrošniki dobili informacijo o zdravi in trajnostni izbiri živil. Toda vseevropska rešitev Nutri-Score še ni dobila zelene luči. Več v prispevku Nataše Godec.
Reka Drava je, kot drugi največji vodotok v Sloveniji, v prejšnjem stoletju doživela velike spremembe. Izgradnja velike hidroelektrarne je za vedno spremenila naravno dinamiko. Aktivnosti projekta zaDravo so usmerjene v zagotavljanje oz. izboljšanje življenjskih prostorov in pogojev ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki se prednostno varujejo na območju Drave v okviru Nature 2000. Več v prispevku Nataše Godec.
Vsak med nami zagotovo poseduje kakšen talent. Lahko lepo pojemo, odlično kuhamo ali pa mojstrsko poznamo vse citate priljubljene serije. V vsakem primeru si mladi želimo svoje talente razvijati, kar pa nekaterim dijakom ni bilo omogočeno. Pionirski projekt RaST je prvič poskušal to težavo odpraviti na državnem nivoju, rezultati pa so bili tako navdušujoči kot presenetljivi. Prispevek je pripravila Blaž Režonja.
Evropska komisija je v odzivanju na zdravstveno krizo v kateri se je letos znašel cel svet ne samo Evropa ta teden predstavila nekaj predlogov, s katerimi bi okrepili odgovor držav članic na podobne zdravstvene grožnje. Vse to pa naj bi EU-ji pomagalo pri oblikovanju t.i. evropske zdravstvene unije, ki bi med drugim nekaterim evropskim agencijam omogočila večje pristojnosti. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
V Primorsko-notranjski regiji so s pomočjo evropskih sredstev zagnali projekt Boreo, ki deluje kot regijsko stičišče nevladnih organizacij in je uspešen pospeševalec regijskega razvoja. Več o projektu Boreo v prispevku Euranet Special, ki ga je pripravil Borut Kampuš
Številne vrste invalidnosti spremljajo različne prilagoditve študijskega procesa. Strokovnjaki mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko zato razvijajo digitalno ocenjevalno orodje, ki bo predavateljem in izvajalcem vaj predlagalo najprimernejši način dela s študenti s posebnimi potrebami. Z vprašanji, kot sta: »Kako izboljšati njihov študijski uspeh?« in »Kako dvigniti prehodnost študentov s priznanim statusom?« se ukvarjajo v okviru mednarodnega projekta Pametne rešitve za vključevanje študentov s posebnimi potrebami v visoko šolstvo. Prispevek je pripravila Sara Zmrzlak.
Po projekcijah, raziskavah in analizah centra EU Skills Panorama Analytical Highlight (CEDEFOP) naj bi do leta 2030 v Evropi primanjkovalo 600.000 medicinskih sester. Evropa je pred novim izzivom. Več v prispevku Nataše Godec.
Konflikti med človekom in populacijami rjavega medveda v Evropi ostajajo ena glavnih groženj ohranitvenemu statusu rjavega medveda, zato so nujno potrebni koraki k izboljšanju sobivanja. In prav to je uspelo sodelujočim v projektu LIFE DINALP BEAR, ki je zmagal v kategoriji »Narava«. Prispeval je namreč k boljšemu sožitju ljudi in medvedov v Alpah in Dinarskem pogorju. Več v prispevku Nataše Godec.
Pereči okoljski problemi na lokalni in regionalni ravni, z željo po vzpostavitvi novih trajnostnih modelov razvoja družbe in gospodarstva zahtevata vključevanje novih znanj in informacij posebej s področja okoljskih vplivov. Več v prispevku, Katja Zver.
Evropska komisija je razgrnila zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira o minimalni plači, ki naj bi vsem delavcem v Evropski uniji zagotovil pravično plačilo in dostojno življenje. Več v prispevku, ki ga je pripravil Borut Kampuš
Skoraj tono rodovitne zemlje so pred kratkim razdelili v mariborski občini v okviru evropskega projekta Urbana zemljina za hrano. Zemljo so občani prejeli v zameno za uporabne stvari ob zaključku poletne akcije Zamenjaj in pridelaj. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
V Evrotribuni nadaljujemo serijo pogovor s poslankami in poslanci Evropskega parlamenta. Naš tokratni gost je dr. Milana Zvera. Z njim govorimo o načinih blaženja gospodarskih in socialnih posledic krize, ki jo je povzročil novi korona virus Covid 19, o prihodnosti skupne kmetijske politike, ki se od podpore pridelave čedalje bolj usmerja k razvoju celotnega podeželja, navezi med vladavino prava in možnostjo črpanja evropskih sredstev ter nenazadnje – o obsegu in prihodnosti programa Erasmus plus za katerega je dr. Milan Zver stalni poročevalec. Pripravil Stane Kocutar.
Neveljaven email naslov