Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Preverili smo, kako bi ravnali v primeru, da bi se v prihodnje zgodilo kaj podobnega. Spraševali smo o dostopnosti in dobavi zdravil ipd.
Preverili smo, kako bi ravnali v primeru, da bi se v prihodnje zgodilo kaj podobnega. Spraševali smo o dostopnosti in dobavi zdravil ipd.
RTV Slovenija je pred približno pol leta začel z novim multimedijskim projektom, katerega tema je vloga in pomen Evropskega parlamenta ter vpliv njegovega delovanja na vsakodnevno življenje prebivalk in prebivalcev Evropske unije. Cilj projekta TuEU – moč javnosti je izpostavitev vrednot, ki jih Evropa skozi različne sisteme delovanja spodbuja in razvija in zagotavljajo dolgoročen uspeh njenega delovanja.
Program Erasmus+ je program, ki podpira aktivnosti na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v vseh sektorjih vseživljenjskega učenja. Dijaki v tujini s podporo programa Erasmus+ izpopolnijo jezikovno znanje in komunikacijske spretnosti ter pridobijo medkulturne in mehke veščine, ki so pri delodajalcih zelo cenjene. Prispevek je pripravil Dominik Hojnik.
V Evropskem parlamentu so načrtovano razpravo o svobodi medijev na Poljskem in Madžarskem na pobudo evropskih socialdemokratov razširili tudi na Slovenijo. Številni evropski poslanci so zaskrbljeni glede položaja medijev, več pa v prispevku, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Kako naš način prehranjevanja vpliva na okoljske razmere? Kaj je etična potrošnja? Kako mlade ozavestiti o etični dobavni verigi hrane? Se mladi v Sloveniji zavedajo okoljskih in etičnih izzivov dobavnih verig? S temi vprašanji se ukvarja evropski projekt GoEAThical, ki povezuje podnebne spremembe, dobavno prehransko verigo in mlade. Več v prispevku Nataše Godec.
Razvoj jezikovnih tehnologij je ključnega pomena za preživetje jezika v digitalni dobi, saj se sicer ne bomo mogli vključiti v nove načine komunikacije, metode dela ter preživljanja prostega časa, ki bodo na voljo v prihodnosti. Več Anja Urek.
Te dni bo minilo leto dni od razglasitve pandemije novega koronavirusa. Tako kot pri nas tudi nekatere druge evropske države te dni pričenjajo z rahljanjem ukrepov, upanje za vsaj delno normalizacijo pa prinašajo tudi pošiljke cepiv in napovedana skupna evropska potrdila o cepljenju. Po tem ko so se voditelji EU-ja prejšnji konec tedna zavzeli, naj bo tehnični okvir potrdila pripravljen v treh mesecih, je Evropska komisija ta teden pohitela z načrtovanjem.
Prihodnost danes, tako bi lahko začeli z napovedjo tokratnega prispevka Euranet Special. Rezultati dela na programu BioPharma, ki je sofinanciran tudi s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, igrajo pomembno vlogo pri proizvodnji bioloških zdravil in cepiv v obliki proteinov, DNA in virusov. Gre za zelo zahtevno in v času aktualne pandemije tudi zelo pomembno znanstveno in proizvodnjo vejo v razvoju človeštva. Prispevek je pripravil Borut Kampuš.
Športne aktivnosti lahko danes spremljamo z aplikacijami na mobilnih napravah ali s pomočjo zapestnih ur, preko ročk, pedal kolesa ali pa s pametnimi oblačili, navsezadnje tudi s športnimi nogavicami, to dokazuje projekt Razvoj pametnih športnih nogavic, ki ga je pripravila interdisciplinarna skupina študentov Univerze v Mariboru pod vodstvom pedagoških in delovnih mentorjev. Pogovarjali smo se z izredno profesorico na Fakulteti za strojništvo, Andrejo Rudolf, tudi o tem zakaj je dobra športna nogavica pomemben sestavni del športne opreme. Več v prispevku, Katja Zver.
Uvedba ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa je drastično vplivala tudi na področje šolstva oz. izobraževanja. Kriza je razkrila tudi velike neenakosti med državami članicami. Kako se je EU lotila odprave teh razlik in izzivov? Kako EU parlament pomaga mladim zagotoviti pravico do izobraževanja v tujini? Kakšna je vizija za evropski izobraževalni prostor? To je zgolj nekaj vprašanj na katera smo skušali poiskati odgovore v drugem delu naše EUROPEAN WEEK spletne razprave, v kateri smo prejšnji teden gostili evropsko poslanko IRENO JÔVEVO, ANASTAZIJO AVSEC iz Evropske šole v Frankfurtu in MIHO ŽLIČARJA, očeta zaposlenega na Generalnem direktoratu za prevajanje pri EU komisiji. Prispevek je pripravila Lidija Petković,
Predstavljamo projekt Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku oz. na kratko Smer TNP. Projekt se po več kot dveh letih počasi zaključuje. Glavni namen sodelovanja je bil obisk z najbolj občutljivih in kritičnih območij znotraj Triglavskega narodnega parka preusmeriti na manj obremenjena in ustrezno urejena območja, ki lahko prenesejo večje obremenitve. Prispevek je pripravila Lidija Petković
Pravna fakulteta Univerze v Mariboru v sodelovanju še s šestimi evropskimi univerzami in raziskovalnimi inštituti v projektu EIO-LAPD preučuje institut evropskega preiskovalnega naloga in dileme, do katerih prihaja pri mednarodnem sodelovanju. 8. in 9. decembra 2020 je v organizaciji Pravne fakultete Univerze v Mariboru potekala spletna konferenca na temo evropskega preiskovalnega naloga. Pomembnost instituta se vse bolj odraža v današnjem času, ko zaradi digitalizacije in prostega pretoka, kriminal ne seže več samo do, ampak tudi preko meja Evropske unije. Več, Lara Krneža.
Uvedba ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa je drastično vplivala tudi na področje šolstva oz. izobraževanja. Kriza je razkrila tudi velike neenakosti med državami članicami. Kako se je EU lotila odprave teh razlik in izzivov? Kako so se na nove razmere prilagodili v mreži Evropski šol? To je zgolj nekaj vprašanj na katera smo skušali poiskati odgovore v naši EUROPEAN WEEK spletni razpravi, v kateri smo ta teden gostili evropsko poslanko IRENO JÔVEVO, ANASTAZIJO AVSEC iz Evropske šole v Frankfurtu in MIHO ŽLIČARJA, očeta zaposlenega na Generalnem direktoratu za prevajanje pri EU komisiji. Povzetek 1.dela razprave sta pripravila Lidija Petković in Borut Kampuš.
Namen Evropskega socialnega sklada je vsako leto izboljšati življenje milijonom ljudi tako, da jim pomaga pridobiti nove spretnosti in znanja in tako najti boljšo zaposlitev. Med projekti, ki ga je sofinanciral skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, sta tudi javna razpisa »Po kreativni poti do znanja« in »Študentski inovativni projekti za družbeno korist«. V zadnjih štirih letih je tako v okviru programov nastalo preko 1000 projektov, ki so mladim omogočili, da pridobijo praktične izkušnje že v času študija.
Usklajevanje urnikov, izobraževanja in treningov ter obremenitve so najpogostejše težave mladih športnikov z dvojno kariero. Ker so srednješolci in študenti, ki ob rednem šolanju trenirajo različne vrhunske športe, podvrženi utrujenosti in izčrpanosti in ker je smotrno razmišljati o delu po koncu športne kariere, so se evropske institucije združile v mednarodni projekt »Dual careers for mental health«.
Potem ko je sprejem spornega zakona, ki strogo omejuje pravico do splava, na ulice pognal milijone Poljakov, so evropski poslanci ta teden ponovno obsodili kršenje temeljnih človekovih pravic v tej državi. Protesti, ki se na Poljskem odvijajo že od konca oktobra, so v tem času prerasli v protivladne proteste. Prispevek je pripravila Lidija Petković.
Projekt Clear 2.0 (beri: 2 pika 0) je projekt evropskih potrošniških organizacij, njegov cilj pa je spodbuditi in podpreti potrošnike, ki želijo sami proizvajati električno energijo, svoje domove pa ogrevati in hladiti z obnovljivimi viri energije. Več v prispevku Nataše Godec.
Poštne storitve in z njimi institut vročanja so že od nekdaj pomemben instrument komunikacije in izmenjave informacij, prav tako pa so pomembne za varovanje človekovih pravic v sodnih postopkih. Tudi študenti Pravne fakultete in Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru so prepoznali pomen pravilnega načina vročanja. V sodelovanju s Pošto Slovenije so študenti raziskovali, kako je področje vročanja pravno urejeno. Dotaknili so se tudi elektronskega vročanja in pasti, ki jih le-ta prinaša. Več, Lara Krneža.
Ena od prednostnih nalog EU je boj proti raku. Dan pred svetovnim dnevom boja proti tej bolezni je Evropska komisija predstavila nov načrt za boj proti raku. Število bolnikov z rakom se predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva iz leta v leto veča. V EU so lani z rakom diagnosticirali 2,7 milijona ljudi, bitko z njim pa je izgubilo dodatnih 1,3 milijona ljudi. V Sloveniji je pri ženskah drugi, pri moških pa že prvi vzrok smrti. Več v prispevku Tatjane Milovanović.
Zanimiv projekt oziroma program so si zamislili pri Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in Pedagoškem Inštitutu v sodelovanju z zunanjimi sodelavci – program Le z drugimi smo krepi socialne in državljanske kompetence strokovnih sodelavcev in je financiran s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije ter Evropskega socialnega sklada. Več v prispevku Euranet Plus, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Presaditev krvotvornih matičnih celic predstavlja pogosto edini način ozdravitve za bolnike s številnimi krvnimi raki in boleznimi krvi in kostnega mozga. Zakaj je pomembno, da se odločimo za darovanje in kako to storimo, smo preverili v prispevku Euraneta.
Neveljaven email naslov