Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
542 epizod
542 epizod
Voditelji članic EU so v četrtek in petek na neformalnem zasedanju v francoskem Versaillesu razpravljali o tem, kako naj unija po ruskem napadu na Ukrajino zavaruje svoje državljane in vrednote. V ospredju sta bili dve vprašanji - kako zmanjšati odvisnost od ruske energije in kako se odzvati na ukrajinsko prošnjo za članstvo v uniji. Sporočilo je bilo ob začetku vrha jasno: hitre poti v EU ni.
V rubriki Gen Z, prisluhnite izpovedi Ukrajinske študentke, ki je v Slovenijo prispela na študij nekaj dni pred začetkom vojne.
Naš planet se, po dveh letih pandemije novega koronavirusa, še bolj duši v odpadni plastiki. Medicinska oprema, narejena iz plastike, je sicer nujno potrebna, vendar njena uporaba močno obremenjuje okolje. Kaj storiti s covidnimi odpadki? Se zaščitne maske reciklirajo?
V tokratni oddaji Euranet Plus vas najprej seznanjamo z aktualnimi dogodki iz Evrope in Evropske unije, pod drobnogled pa smo vzeli sankcije, ki jih uvaja EU proti Rusiji in ukrajinskim separatistom.
Tokrat posebno pozornost namenjamo t.i. generaciji Z, njenim značilnostim in zakaj mladi te generacije spreminjajo svet, ne samo Evropo.
V tokratni oddaji Euranet Plus vas bomo ponovno seznanili z aktualnostmi iz Evrope in Evropske unije, pod drobnogled pa bomo vzeli še neformalno zasedanje v Bruslju v luči stopnjevanja napetosti na meji med Rusijo in Ukrajino.
Imate svoj avtomobil? Kako dolgo mislite, da bomo ljudje še vozili svoje avtomobile oziroma, kdaj bomo preklopili na deljenje in izposojo po principu car-sharinga? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v tokratnem Euranet Special prispevku, ki ga je pripravil Borut Kampuš.
Kakšne so napovedi za gospodarsko rast v Evropski uniji? Kaj bo z Inflacijo in kakšna bo rast družbenega bruto proizvoda? Evropska komisija pa je predlagala tudi evropski zakon o čipih, ki naj bi zagotovil okrepitev proizvodnje polprevodnikov v Evropi in s tem digitalno suverenost Evropske unije. Več v prispevku Boruta Kampuša.
Tekstilna industrija ima tako v svetu kot v Evropi pomembno vlogo - zaposluje 1,7 milijona ljudi in ustvari približno 166 milijard evrov prometa. Vsako leto se na svetu proizvede 80 milijard tekstilnih izdelkov. Ni si torej težko predstavljati zakaj predstavlja hitra moda ter njene poceni in hitro menjajoče se kolekcije tudi eno izmed najhitreje rastočih vrst odpadkov na svetu.
Tekstilna industrija ima tako v svetu kot v Evropi pomembno vlogo - zaposluje 1,7 milijona ljudi in ustvari približno 166 milijard evrov prometa. Vsako leto se na svetu proizvede 80 milijard tekstilnih izdelkov. Ni si torej težko predstavljati zakaj predstavlja hitra moda ter njene poceni in hitro menjajoče se kolekcije tudi eno izmed najhitreje rastočih vrst odpadkov na svetu.
V četrtem januarskem tednu so zasedali zunanji ministri držav članic EU in razpravljali o razmerah v Ukrajini. Ugotovili so, da je v Uniji glede Ukrajine "enotnost brez primere". Podrobnosti v prispevku Nataše Godec.
Evropski parlament ima novo predsednico, malteško evroposlanko Roberto Metsolo. Prispevek je pripravil Borut Kampuš.
V torek, 11.januarja, je v bolnišnici Aviano v Italiji v 66. letu starosti umrl predsednik Evropskega parlamenta David Maria Sassoli. Evropski parlament je dan prej potrdil, da je Sassoli zbolel in da je zaradi zapletov pri delovanju imunskega sistema od 26. decembra v bolnišnici. Sassoli je imel sicer že dlje časa resne težave z zdravjem, septembra lani se je zdravil zaradi pljučnice. Prvič v zgodovini Evropskega parlamenta je predsednik te institucije umrl v času svojega mandata.
Slovenija s 1. januarjem predsedovanje Svetu Evropske unije predala Franciji. V tokratnem Eurofocusu smo naredili pregled dosežkov in komentarjev glede slovenskega predsedstva ter glavnih ciljev francoskega predsedovanja svetu EU.
Izračun sončnega potenciala iz podatkov LiDAR je eden iz med najbolj učinkovitih pristopov za iskanje primernih površin za namestitev fotovoltaičnih sistemov v urbanih področjih. To potrjuje projekt Izračun sončnega potenciala strešnih površin, predstavljen na eu noči raziskovalcev, ki je prejel financiranje programa evropske unije za raziskave in inovacije. Več v prispevku, Katja Zver.
Evropska Unija že kar nekaj časa daje velik poudarek na zelene teme, kljub temu pa se podnebnim spremembam vsekakor ne bomo izognili. In ker smo tudi sredi zime, moramo biti na tveganja in priložnosti v povezavi s snegom in dežjem še toliko bolj pripravljeni. To je tudi glavni cilj Interreg projekta CROSSRISK.
Dobrodelnost je način življenja. Pomen dobrodelnosti je izkazovanje in opravljanje dobrih del ter dejanj. K temu lahko prištejemo tudi nasmeh, objem, čas za pogovor ali kakšno malenkost. V predprazničnem Euranetu o dobrodelnem projektu Misija človek. Več Anja Urek.
Evropski poslanci so na četrtkovem plenarnem zasedanju v Strasbourgu sprejeli resolucijo o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji, s katero so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi globoke razklanosti v državi. Predlog resolucije so vložile štiri politične skupine v Evropskem parlamentu, medtem ko ga največja skupina, desnosredinska Evropska ljudska stranka, ni podpisala.
Slovenija se ponaša z eno najvišjih biotskih pestrosti v Evropi, ki pa ni dovolj prepoznana in zato ne dovolj cenjena. S projektom LIFE NATURAVIVA – Biodiverziteta, umetnost življenja, želijo partnerji razkriti izjemne naravne dragocenosti Slovenije in njihov pomen ter osvetliti nevarnosti, ki jim pretijo. Več v prispevku Nataše Godec.
Za optimalen razvoj človekovih spodobnosti za dejavno življenje in delo je nujna tudi zadovoljiva bralna pismenost. Temu se zato posvečajo raziskovalci, vlade z nacionalnimi strategijami (2019–2030) in tudi sodelujoči v projektu OBJEM, posvečenem bralni pismenosti in razvoju slovenščine. Mednarodna raziskava PISA o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti, opravljena leta 2018, je pokazala, da je bralna pismenost slovenskih 15-letnikov nad povprečjem držav OECD, naše Računsko sodišče pa ugotavlja, da Slovenija z doseženim devetim mestom med 28 državami članicami Evropske unije ne dosega uspešnosti, predvidene v Strategiji razvoja Slovenije do leta 2030. Pripravila Sara Zmrzlak.
Neveljaven email naslov