Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Peter Cameron se nima za Evropejca, je Anglež in svetovljan. Svet je včasih odkrival kot bančnik, zdaj kot voznik Rolly Royca. Njegov Silver Cloud III je iz leta 1965, ime mu je Evgenja. Izdelanih je bilo le 20 primerkov.
Peter Cameron se je pred tedni s prijatelji vozil po naših cestah; od Postojnske jame in Lipice do Ljubljane in Bohinja. Že vrsto let namreč pripravlja izlete oz. relije za voznike Rolls Roycev in Bentleyev. Letos se je odločil, da karavano pripelje k nam.
Če lahko greš z Rolls Royceom kamorkoli na svetu, zakaj prideš v Slovenijo? Odgovarja, da ga je za našo državo navdušila hči, ki je pred dvema letoma z družino kampirala v Sloveniji. Namignila mu je, da je Slovenija res lepa in da je podobna Avstriji. »Avstrija pa je ena mojih najljubših držav. Tako sem aprila prišel z njo v Slovenijo in skušal organizirat doložene stvari.«
Pripeljati 20 prestižnih avtomobilov z zelo zahtevnimi lastniki v Slovenijo je kar trd oreh, priznava Cameron. Tudi zato, ker potovanj ne organizira za mladeniče… Še bolj pa zato, ker v Sloveniji ni nikogar poznal. Tako se je znašel v vrtincu birokratskih zahtev, od pisanja prošenj v slovenščini, do tega da bi moral dokumente osebno dostaviti pristojnim.
Red mora biti, ne glede na to, za volanom katerega avtomobila pridete v mesto. In nikar ne mislite, da če imenu in priimku afna gov.si napišeš, da prideš z Rolls Roycem to povzroči kakšno evforijo. »Ljudje mislijo; pripeljali boste neke avtomobile, pa kaj?! Šele ko jih vidijo, razmišljajo drugače. Vsi prestavijo v prestavo višje in stvari se odvijejo.«
Peter Cameron in njegovi sovozniki v Sloveniji niso imeli težav s parkiranjem. Cameron navdušeno razlaga, da se je njegovemu prijatelju posebej prikupila Ljubljana. Ljudje v garažni hiši so poleg njegovega Rolls Roycea pustili prazni parkirni mesti, da je laže odprl velika avtomobila. »V Angliji se to ne bi zgodilo, naše avtomobile bi zanalašč poškodovali.«
To je nedopustno, ampak priznajte, da po eni strani vseeno malo razumete ljudi, ki so zavistni tistim, ki se naokrog prevažajo z avtomobili, ki stanejo toliko kot stanovanje. Cameron je ob takšnih ugotovitvah zgrožen. Zatrjuje, da sploh ni nujno, da so Rolls Royce in Bentleyi dragi. »Voziš se torej naokrog z Rolls Roycem in ljudje so kar neprijazni in ti zavidajo. Ampak to je nevednost! Nič drugega. Ljubosumje, ki ga povzroča nevednost.«
Peter Cameron dodaja, da je pred leti imel prelepega Rolls Royca, ki ga je zaradi pomanjkanja prostora v garaži moral prodati za vsega 10.000 funtov. Ta, ki ga ima sedaj pa je poseben, saj so izdelali le 20 primerkov in je zato tudi dražji. Ampak zanj in za njegove prijatelje so avtomobili neprecenljivi, so živi.
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Peter Cameron se nima za Evropejca, je Anglež in svetovljan. Svet je včasih odkrival kot bančnik, zdaj kot voznik Rolly Royca. Njegov Silver Cloud III je iz leta 1965, ime mu je Evgenja. Izdelanih je bilo le 20 primerkov.
Peter Cameron se je pred tedni s prijatelji vozil po naših cestah; od Postojnske jame in Lipice do Ljubljane in Bohinja. Že vrsto let namreč pripravlja izlete oz. relije za voznike Rolls Roycev in Bentleyev. Letos se je odločil, da karavano pripelje k nam.
Če lahko greš z Rolls Royceom kamorkoli na svetu, zakaj prideš v Slovenijo? Odgovarja, da ga je za našo državo navdušila hči, ki je pred dvema letoma z družino kampirala v Sloveniji. Namignila mu je, da je Slovenija res lepa in da je podobna Avstriji. »Avstrija pa je ena mojih najljubših držav. Tako sem aprila prišel z njo v Slovenijo in skušal organizirat doložene stvari.«
Pripeljati 20 prestižnih avtomobilov z zelo zahtevnimi lastniki v Slovenijo je kar trd oreh, priznava Cameron. Tudi zato, ker potovanj ne organizira za mladeniče… Še bolj pa zato, ker v Sloveniji ni nikogar poznal. Tako se je znašel v vrtincu birokratskih zahtev, od pisanja prošenj v slovenščini, do tega da bi moral dokumente osebno dostaviti pristojnim.
Red mora biti, ne glede na to, za volanom katerega avtomobila pridete v mesto. In nikar ne mislite, da če imenu in priimku afna gov.si napišeš, da prideš z Rolls Roycem to povzroči kakšno evforijo. »Ljudje mislijo; pripeljali boste neke avtomobile, pa kaj?! Šele ko jih vidijo, razmišljajo drugače. Vsi prestavijo v prestavo višje in stvari se odvijejo.«
Peter Cameron in njegovi sovozniki v Sloveniji niso imeli težav s parkiranjem. Cameron navdušeno razlaga, da se je njegovemu prijatelju posebej prikupila Ljubljana. Ljudje v garažni hiši so poleg njegovega Rolls Roycea pustili prazni parkirni mesti, da je laže odprl velika avtomobila. »V Angliji se to ne bi zgodilo, naše avtomobile bi zanalašč poškodovali.«
To je nedopustno, ampak priznajte, da po eni strani vseeno malo razumete ljudi, ki so zavistni tistim, ki se naokrog prevažajo z avtomobili, ki stanejo toliko kot stanovanje. Cameron je ob takšnih ugotovitvah zgrožen. Zatrjuje, da sploh ni nujno, da so Rolls Royce in Bentleyi dragi. »Voziš se torej naokrog z Rolls Roycem in ljudje so kar neprijazni in ti zavidajo. Ampak to je nevednost! Nič drugega. Ljubosumje, ki ga povzroča nevednost.«
Peter Cameron dodaja, da je pred leti imel prelepega Rolls Royca, ki ga je zaradi pomanjkanja prostora v garaži moral prodati za vsega 10.000 funtov. Ta, ki ga ima sedaj pa je poseben, saj so izdelali le 20 primerkov in je zato tudi dražji. Ampak zanj in za njegove prijatelje so avtomobili neprecenljivi, so živi.
Ni čisto navaden klovn. Ali pač. Ker je preveč len, kot pravi, nima porisanega obraza, tudi pisanih oblačil ne nosi. Že od svojega petega leta starosti je vedel, da bo postal zabavljač, pri šestnajstih je zaslužil prvih 10 funtov. In od takrat se preživlja s svojimi nastopi. Britanec, ki se je zaradi ljubezni preselil na Novo Zelandijo, navdih črpal iz nastopov Charlieja Chaplina in svoje veščine dokazoval tudi na slovitem Glastonburyju, je gost Evrope osebno.
Gostja Evrope osebno je mjanmarska pisateljica, zdravnica in aktivistka Ma Thido, sicer predsednica Odbora za pisatelje v zaporu pri Mednarodnem PEN-u. Med drugim je bila v svoji bogati karieri tudi zdravstvena svetovalka in tesna sodelavka z Aung San Su Či, kontroverzno prejemnico Nobelove nagrade za mir. Zakaj trenutno ne živi v Mjanmaru, kakšni so bili njeni dnevi v zaporu in zakaj si je izbrala kariero, ki jo v domovini nenehno postavlja v nevarnost?
Roskilde je danski glasbeni festival, ki vsako leto poteka južno od mesta Roskilde. Je eden največjih glasbenih festivalov v Evropi in največji v nordijskih državah. Letos bo potekal od 24. junija do 1. julija, na njem pa bodo, tako kot vsako leto, nastopila velika imena svetovne glasbene scene, med drugim Kendrick Lamar, Burna Boy, Blur, Rosalia in drugi. V preteklosti sta nastopila tudi Post Malone in Dua Lipa, ki imata med seboj posebno vez, več o tem pa v družbi Stefana Gejsinga, glasbenega agenta omenjenega festivala.
Filmska navdušenka je postala že v mladosti, ko se je prvič srečala z italijanskimi grozljivkami, ki so jih predvajali na avstralski javni televiziji. Danes predavateljica filmskih študij na avstralski univerzi RMIT najbolj obožuje filme o duhovih, rada pa pogleda tudi dobro romantično komedijo.
Poimenovali so jo ikona kolumbijske eksperimentalne glasbe, njeno žanrsko prepletanje tradicionalnih in sodobnih zvokov pa bolero znanstvene fantastike.
Palestinska režiserka se v svojih filmih dotika tabu tem tako s perspektive tradicionalne palestinske družbe kot položaja zatiranih Palestincev v Izraelu.
Neelakandan Marath Santosh je Indijec, ki ga je Slovenija posvojila in tako rekoč osvojila pred šestimi leti. Podoktorski študent na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani prihaja iz Indije, natančneje iz ene od 29 zveznih držav, iz jugozahodne Kerale. Razlaga, da je bila prilagoditev na življenje v Sloveniji preprosta, saj sta obe državi zelo zeleni, poleg tega sta v Kerali tako kot tu dobra izobraževalni in socialni sistem. V pogovoru pove tudi, kdaj in zakaj se je odločil ravno za raziskovanje v Sloveniji, zakaj je po njegovem raziskovanje na področju plazme prihodnost zelene energije in zakaj mu je življenje tu posebej všeč.
Ko je žalosten, posluša glasbo Nicka Cava, umetnosti ne vidi brez znanosti in nasprotno. Najbolj vznemirjen je, ko robot komunicira z njim tako, kot ga je sprogramiral. V Linzu se ukvarja s precej abstraktnimi pojmi, kot sta zavedno in nezavedno mišljenje v robotiki.
Eden izmed Britancev, ki je ostal vpet v delovanje evropskih institucij. Govori o tem, kam si želi, da bi šla Evropska unija v prihodnosti, kako se soočiti z evroskepticizmom in o čem se pogovarja z ljudmi, ki jih obiskuje po celotni Uniji. Spregovori pa tudi o tem, kako je bilo dan, potem ko so Britanci na referndumu izglasovali brexit.
Duško Domanović je večkrat nagrajeni srbski pesnik srednje generacije. Beograda se izogiba, tako kot se Beograd izogiba njemu in dokazuje, da “znamo brati in pisati tudi na periferiji.” Objavlja poezijo, kratko prozo in pričevanja ter pesmi za otroke. Ima tudi svoj blog, kjer bralce najprej pozdravi bankovec za več milijard dinarjev, ki so jih tiskali v časih Miloševića.
Pri nas je duet tako domač, da Gil in Yael Shoshana niti ne znata prešteti, koliko koncertov sta že imela v Sloveniji. V ljubljanskem Kinu Šiška sta nastopila tik pred korono in spet konec marca, ko smo se z njima dobili na pogovoru. Ta se je vrtel okoli tega, kako sta preživela to obdobje, kaj se je v tem času spremenilo tako v glasbenem okolju kot tudi družbi nasploh, pa o napadih na Žide, pravicah žensk in še čem.
Farzin Lotfi-Jam je arhitekt, ki živi v Združenih državah Amerike. Pravi, da je pred kratkim začel živeti ameriške sanje, ko si je v predmestju kupil svojo prvo hišo. A do tega je vodilo kar nekaj stopnic, kar nekaj preprek je bilo vmes. Farzin je namreč po rodu Iranec, rodil se je v Teheranu, pri šestih letih pa je z družino zapustil državo, saj so iskali boljše razmere za življenje v Avstraliji. Tam je zrasel, študiral, dokler ni odšel v Združene države na študij, se zaljubil in sklenil, da tam ostane. A pridobitev zelene karte je bila mučna. Domneva, da je zaradi Trumpove uvedbe prepovedi vstopa muslimanom zato nanjo čakal kar 36 mesecev, čeprav je bil poročen z Američanko, medtem ko je kolega, ki je samo Avstralec, na to čakal le sedem. Več o čakanju, o življenjskih naukih, odraščanju v Iranu in nato Avstraliji, feministični revoluciji in arhitekturi kot načinu življenja Farzin Lotfi-Jam spregovori v pogovoru.
Kanadska najstnica Alexandria Loutitt je v pretekli sezoni z dvema naslovoma svetovne prvakinje spisala eno najlepših zgodb v skakalni karavani. V mesecu dni je najprej postala mladinska in nato še članska svetovna prvakinja. 19-letnica trenira v Sloveniji, kjer zadnji dve leti tudi živi. Kljub temu, da se je lani v Planici hudo poškodovala in skoraj že končala kariero, ima na skakalnico pod Poncami čudovite spomine.
Direktorica fotografije je bila marca gostja Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani. Na festivalu so namreč predvajali tudi dokumentarec Patrick in kit glavač, ki govori o navdušencu nad kiti, ki je v karibskih morjih vzpostavil bazo ter leta preučeval kite in z nekaterimi celo vzpostavil oseben odnos.
Mladi Norvežan Mathias Braathen je lani skakalne smuči postavil v kot in postal profesionalni snemalec zračnih posnetkov. Je eden od trojice, zaslužen, da so z letošnjega Svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici šli v svet ne le čudoviti posnetki doline pod Poncami, ampak tudi dih jemajoči posnetki smučarskih skokov posnetih s pomočjo dronov, ki so letali vsega nekaj metrov za skakalci. Za dober posnetek namreč ni dovolj, da si vrhunsko izurjen upravljalec drona, ampak moraš smučarske skoke poznati do zadnje malenkosti, poznati zakonitosti vetra, imeti uigrano ekipo in kar je najbolj pomembno, da ti nekdanji kolegi zaupajo.
Letalska družba Ryanair ne dviguje prahu le z vzletanjem in pristajanjem, ampak tudi z objavami na družabnih omrežjih. Ekipo, ki pripravlja duhovite, kritične in na trenutke tudi kar precej ostre odzive na pritoževanje potnikov ter druge aktualne tematike, vodi Michael Corcoran, ljubitelj kave in Tik Toka.
Je pustolovec, ki ima rad zimo in mraz, ter tudi nekajkratni svetovni rekorder. Kar nekaj njegovih rekordov je namreč povezanih s prvim vzponom na še nepreplezane gore v Mongoliji, Tibetu in Nepalu.
Čeprav prihaja iz države, ki ni znana po smučanju, je življenje Đorđa Srdića že vse od takrat, ko ga je oče na Jahorini naučil smučati, povezano s tem športom. Ko je bil mlajši, si je želel postati smučarski fizioterapevt ali pa trener smučanja, to pa za nekoga brez smučarske zgodovine ni lahko, zato se je odločil, da bo serviser.
Doma je v Belgiji in po čudnem naključju tudi v Sloveniji. Ker se zaveda, da je njegov priimek precej zapleten in da ga tako rekoč nihče ne izgovori pravilno, je čisto zadovoljen s tem, da mu rečemo Chris, njegovo umetniško ime pa je Mr. Chris.
Konec januarja je košarkarski klub Cedevita Olimpija pod strop dvorane v Stožicah upokojil dres s številko 10, ki ga je nosil legendarni Dušan Hauptman. Duleta so prišli počastit številni navijači ter nekdanji soigralci. Med prepoznavnimi imeni slovenske košarkarske zgodovine, kot so Peter Vilfan, Slavko Kotnik, Roman Horvat, Zmago Sagadin, se je mudil tudi v zeleno, ekstravagantno obleko oblečen visok, na prvi pogled neznan obraz.
Neveljaven email naslov