Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naoki živi v Tokiu in govori slovensko! 21-letni Japonec študira slovanske jezike, lani je nekaj časa živel v Ljubljani. Prvi vtis je bil slab: “Sosedje so me prijavili policiji, ker so mislili, da sem kitajski ropar.” Naoki ima vseeno rad Slovence, njegova strast so naša narečja, na študentski “sceni” pa je najtežje razumel Belokranjce in Prekmurce.
Naoki Nakayama se je iz garsonjere kmalu preselil v študentski dom v Rožni Dolini. V primerjavi s študentsko sceno v Tokiu je opazil zanimivo, a kar predvidljivo razliko: “Slovenci pijete več kot Japonci, zabave so bolj divje.”
Študentsko življenje na Japonskem je drugačno kot v Sloveniji. Vse univerze imajo šolnino, javne so nekoliko cenejše, zasebne dražje. Leto dni študija prava na javni univerzi v Nagoyi na primer stane 7.500 evrov.
Večina študentskega življenja se odvija v kampusih, študentkih domov kot pri nas ne poznajo, stroški študija so navkljub dobrim prihodkom japonskih družin zelo visoki, kar za mlade ljudi predstavlja velik pritisk. “Nekateri študenti nimajo veliko časa, ampak študentske svobode nam ne morejo vzeti!”
Naoki je v tretjem letniku študija slovanskih jezikov in pri 21-ih letih že razmišlja o zaposlitvi. Zanimivo, da ne na svojem področju, ampak prej v menedžmentu.
Kmalu se bo začel udeleževati posebnih kampov, ki jih pripravljajo velika podjetja. Na njih skušajo izbrati najboljše kandidate, študenti se želijo predstaviti v dobri luči.
Službe je tudi na Japonskem vse težje dobiti, vedno več je zanimanja za javno upravo, konkurenca je huda, velikokrat je pomembneje na kateri univerzi si diplomiral, od tega kaj si študiral.
“Morda bi si želel delati tudi kaj povezanega s Slovenijo in Evropo, a se zavedam, da bo to težko. Tukaj v Tokiu obiskujem tečaj slovenščine pri Biba Sethna, dobivamo se enkrat tedensko,” pravi Naoki v zelo dobri slovenščini.
In jedrska energija na Japonskem po nesreči v Fukušimi? “Potrebno je razmisliti o drugačnih možnostih, toda mi smo otoška država in ne moremo tako enostavno uvažati elektrike, kot na primer Nemčija.”
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Naoki živi v Tokiu in govori slovensko! 21-letni Japonec študira slovanske jezike, lani je nekaj časa živel v Ljubljani. Prvi vtis je bil slab: “Sosedje so me prijavili policiji, ker so mislili, da sem kitajski ropar.” Naoki ima vseeno rad Slovence, njegova strast so naša narečja, na študentski “sceni” pa je najtežje razumel Belokranjce in Prekmurce.
Naoki Nakayama se je iz garsonjere kmalu preselil v študentski dom v Rožni Dolini. V primerjavi s študentsko sceno v Tokiu je opazil zanimivo, a kar predvidljivo razliko: “Slovenci pijete več kot Japonci, zabave so bolj divje.”
Študentsko življenje na Japonskem je drugačno kot v Sloveniji. Vse univerze imajo šolnino, javne so nekoliko cenejše, zasebne dražje. Leto dni študija prava na javni univerzi v Nagoyi na primer stane 7.500 evrov.
Večina študentskega življenja se odvija v kampusih, študentkih domov kot pri nas ne poznajo, stroški študija so navkljub dobrim prihodkom japonskih družin zelo visoki, kar za mlade ljudi predstavlja velik pritisk. “Nekateri študenti nimajo veliko časa, ampak študentske svobode nam ne morejo vzeti!”
Naoki je v tretjem letniku študija slovanskih jezikov in pri 21-ih letih že razmišlja o zaposlitvi. Zanimivo, da ne na svojem področju, ampak prej v menedžmentu.
Kmalu se bo začel udeleževati posebnih kampov, ki jih pripravljajo velika podjetja. Na njih skušajo izbrati najboljše kandidate, študenti se želijo predstaviti v dobri luči.
Službe je tudi na Japonskem vse težje dobiti, vedno več je zanimanja za javno upravo, konkurenca je huda, velikokrat je pomembneje na kateri univerzi si diplomiral, od tega kaj si študiral.
“Morda bi si želel delati tudi kaj povezanega s Slovenijo in Evropo, a se zavedam, da bo to težko. Tukaj v Tokiu obiskujem tečaj slovenščine pri Biba Sethna, dobivamo se enkrat tedensko,” pravi Naoki v zelo dobri slovenščini.
In jedrska energija na Japonskem po nesreči v Fukušimi? “Potrebno je razmisliti o drugačnih možnostih, toda mi smo otoška država in ne moremo tako enostavno uvažati elektrike, kot na primer Nemčija.”
Mohameda Kenawija ostanki preteklosti obkrožajo že od otroštva. Rodil se je v Egiptu, zgodovina ga je spremljala na vsakem koraku. Že kot otrok se je spraševal, kako so zgradili templje in piramide, pozneje pa je ugotovil, da sta pomembni vprašanji tudi – kdo in zakaj. Dr. Mohamed Kenawi je danes raziskovalec v Centru za helenistične študije v Aleksandriji in predava na oddelku za humanistične študije na univerzi v Cataniji na Siciliji. Od leta 2012 pa vodi mednarodne raziskave na območju zahodne delte reke Nil.
Mohameda Kenawija ostanki preteklosti obkrožajo že od otroštva. Rodil se je v Egiptu, zgodovina ga je spremljala na vsakem koraku. Že kot otrok se je spraševal, kako so zgradili templje in piramide, pozneje pa je ugotovil, da sta pomembni vprašanji tudi – kdo in zakaj. Dr. Mohamed Kenawi je danes raziskovalec v Centru za helenistične študije v Aleksandriji in predava na oddelku za humanistične študije na univerzi v Cataniji na Siciliji. Od leta 2012 pa vodi mednarodne raziskave na območju zahodne delte reke Nil.
V Portorož je pred več kot desetletjem prišla službeno, delala je v oglaševanju. Ko je prišla naslednjič, je že prišla zasebno in tukaj tudi ostala. Očaral jo je Slovenec, pomagal si je s tangom. Zdaj ga plešeta skupaj, vsako soboto se Laura obleče v najlepša plesna oblačila in odide na milongo. Sicer pa se sprošča tudi v službi, pustila je oglaševanje in si, kot pravi, postavila svoj tempelj. Že od malega je namreč želela imeti svojo čajno hišo, prostor, kjer se lahko v tem norem svetu umiriš. No, namesto v Brašovu v Transilvaniji, se ji je želja pred dvema letoma izpolnila v Ljubljani.
Oya Baydar je drobna gospa, Turkinja, ki je pred kratkim dopolnila 75 let. Z neomajnim notranjim vzgibom govori in pripoveduje o tegobah, ki kazijo sodobno Turčijo – naj bo to kurdsko vprašanje, ironija dialektike med vzhodom in zahodom ali milina odnosa človek-človek, v katerega grenko ugrizne politika. Kakšna je zgodba sociologinje in aktivistke, ki je s svojo doktorsko temo zanetila prvo zasedbo univerze v turški zgodovini in pozneje prejela kopico prestižnih literarnih nagrad, v tokratni oddaji Evropa osebno.
Glas, ki poslušalca priklene nase; roke, ki se dvigajo kvišku; noge, ki udarjajo ob tla; in dolgi rjavi lasje, ki nežno valovijo ali pa ostro režejo zrak. Telo Marie Keck utripa v ritmu flamenka. Plesalka, koreografinja in kantavtorica se je rodila v Srbiji, mladost preživela na Madžarskem, potem pa jo je ljubezen do flamenka odpeljala v Madrid, kjer živi in ustvarja danes.
Njegovo poklicno in zasebno življenje je zaznamoval kratek filmček, ki ga je leta 2000 posnel na berlinski techno paradi. Po objavi na spletu je filmček z imenom Techno Viking postal svetovni spletni fenomen, Matthias pa se z “vikingom” danes redno srečuje tudi na sodišču. Glavna zvezda filmčka ga namreč toži in kaže, da bo o primeru moralo odločati celo nemško ustavno sodišče.
Prek Nemčije je doktor anorganske kemije pred desetimi leti prišel v Slovenijo. Najbolj živ spomin na tisti čas so zanj zelene registrske tablice, ki jih je kot tujec moral obesiti na svoj avto. Spominjale so ga na rumene Davidove zvezde, še toliko bolj zato, ker je bil njegov oče židovskega porekla in je tudi sam posledice očetovega izvora čutil do samega razpada Sovjetske zveze. Evgenij danes dela na Inštitutu Jožef Stefan na oddelku za anorgansko kemijo, njegov materni jezik je ruščina, je zaveden Ukrajinec, za svoj dom pa že nekaj let (in morda celo za vedno) ponosno šteje Slovenijo.
Kaj je tisto v človeškem glasu, kar ga naredi tako privlačnega, prepričljivega ali pa odbijajočega? Kako je mogoče, da lahko vso človekovo osebnost razodeva le kombinacija zvočnih valov? Naši sogovorniki v tokratni Frekvenci X so foniatrinja, glasovni forenzik, antropolog, dramska profesorica za področje govora, pevec, ki se ukvarja z grlenim petjem in mojster beatbox tehnike. V koktajl človeških glasov so svoj delež prispevali tudi naši poslušalci.
Korejska vojna v začetku 50-ih let je za sabo pustila mnoge posledice, med drugim tudi več deset tisoč otrok po sirotišnicah. Socialni problem je sčasoma prerasel v posel in v naslednje pol stoletja so starši na zahodu posvojili več kot 200 tisoč korejskih otrok. Jee Yun so tako pri letu in pol poslali v Belgijo.
Korejska vojna v začetku 50-ih let je za sabo pustila mnoge posledice, med drugim tudi več deset tisoč otrok po sirotišnicah. Socialni problem je sčasoma prerasel v posel in v naslednje pol stoletja so starši na zahodu posvojili več kot 200 tisoč korejskih otrok. Jee Yun so tako pri letu in pol poslali v Belgijo.
Ob prvi obletnici procesa Euromaidan, ki je v Ukrajini sprožil val nasilnih protestov ter posledično privedel do tega, je Slovenijo obiskal novinar in urednik Kyiv Post, Vlad Lavrov. Bil je med prvimi, ki so potem ko je iz Ukrajine zbežal zdaj že nekdanji predsednik Viktor Janukovič, vstopili na predsedniško posestvo Mežihirijo, in tam pred uničenjem rešil skoraj 10.000 dokumentov, ki so potrdili Janukovičevo vpletenost v korupcijo, pranje denarja in druga kriminalna dejanja.
V Slovenijo se je zaradi moževe službe preselila pred dobrim letom, pred prihodom sem jo je bilo kar strah, saj je najprej mislila, da so moža poslali v Sibirijo. Danes upa, da bodo tukaj ostali čim dlje.
Alex Susanna, direktor Inštituta Ramon Llull v Barceloni, ki se jasno opredeljuje za Katalonca.
Samah Jamous in Somia Gamous sta sestri, stari 24 in 34 let. Pred slabim mesecem dni sta se videli prvič po letu 2005, ko je starejša Somia z možem in otrokom uspela prek pol Afrike prebegniti v London. Samah je ostala v Kartumu (Sudan). V Ljubljani sta se srečali zato, ker je Samah izjemoma dobila vizum za Evropo; dobila ga je zgolj zato, ker je v Ljubljanskem kliničnem centru umiral njun oče. Njega sta sestri zadnjič videli pred 11 leti, ker (kot posrednik med uporniškimi skupinami) od takrat ne sme več v svojo državo. Pozabljeni Darfur, ker, kot pravi Somia, je na svetu vedno kakšna novica pomembnejša od genocida nad pol milijona ljudmi, skozi zgodbo dveh mladih sester v Evropi, osebno.
V tokratni Evropi osebno smo se pogovarjali z Johnom Mayem, podpredsednikom Svetovne skavtske organizacije in generalnim sekretarjem mednarodne nagrade vojvode Edinburškega.
Evropa, osebno tokrat gosti mladega Brazilca Atilo Iamarina, avtorja izjemno uspešne znanstvene serije na Youtubu, Nerdologia. Atila Iamarino je postdoktorski študent biologije, ki trenutno deluje na ameriških tleh, in je – kot pravi – tipičen predstavnik mlajše generacije Brazilcev, ki je v samem svetovnem vrhu po dejavni vpetosti s svetovnim spletom.
Heidi Dahlsveen je pripovedovalka zgodb na Univerzi v Oslu, edini fakulteti, ki ponuja študij pripovedovanja zgodb.
Ali Ben Saiddan, libijski pilot na vlaku Casablanca-Marrakesh o življenju v Libiji po Gadafiju, študiju v Veliki Britaniji, neuvrščenem sodelovanju s slovensko letalsko družbo, dolgoletnem prijateljevanju z našim pilotom Borisom. Pa o libijski realnosti, poglabljajoči se krizi v državi in o tem, zakaj je orožje v Tripolisu skorajda obvezna oprema … Libijska zgodba z maroškim pridihom. Osebno.
Tadej Košmrlj se je pogovarjal z nekdanjim teniškim asom, zdaj pa uspešnim poslovnežem Borisom Beckerjem.
Nikolaj Lilin je psevdonim ruskega pisatelja Nikolaja Veržbickega, rojenega v nekdanji Sovjetski zvezi, danes pa je naturalizirani Italijan. Uradno je njegov rojstni kraj v Republiki Moldaviji, dejansko pa v Pridnestrski republiki, ki sicer ni mednarodno nikjer priznana država. Čeprav nima dobrega mnenja o zdajšnjih ruskih oblasteh in Putinu, obsoja ukrajinske oblasti zaradi državljanske vojne, ki so jo po njegovem ukrajinski nacionalisti zakuhali čisto po nepotrebnem. Od mladosti zaznamovane s kriminalom prek zaporov in petih vojn do petih romanov, po prvencu so posneli celo film z Johnom Malkovichem v glavni vlogi – v Evropi Osebno z Nikolajem Lilinom, ki ima v slovenščino prevedeni dve knjigi – Sibirska vzgoja in Prosti pad.
Neveljaven email naslov