Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Krister Inde, švedski terapevt za slabovidne

23.11.2011


V ZDA bi mi rekli, da sem legalno slep. Zase pravim, da ilegalno vidim,” pravi švedski terapevt za slabovidnost Krister Inde v oddaji Evropa osebno. Čeprav je tudi sam slabovidem, pravi, da je slabovidnost ovira, a z obveznim levim prilastkom – premagljiva.

 

 

 

 

 

Krister Inde je vid izgubil med služenjem vojaškega roka: ”Sprva je bilo to sicer čudovito obdobje, z nami je služil tudi eden od fantov iz skupine ABBA. No, potem sem kar naenkrat izgubil vid na eno oko. Poslali so me domov, kjer se je po šestih mesecih zgodba ponovila še z drugim očesom.

”Skoraj popolna izguba vida je seveda drastično spremenila njegove življenjske načrte. Poslali so ga v šolo za slepe in ko je videl, kako švedski sistem deluje, ga je hotel spremeniti: ”Mislil sem si, da gotovo to ne more biti edini, kaj šele najboljši način obravnave slepih in slabovidnih. Odločil sem se, da bom svojo kariero čisto posvetil spremembi sistema. Hotel sem postati ravnatelj te šole za slepe in jo takoj zapreti.”

Danes na Švedskem tudi po zaslugi Kristerja Indeja deluje 34 poklicnih rehabilitacijskih centrov, kjer slabovidni lahko dobijo celovito in brezplačno oskrbo. Po mnenju našega gosta je namreč slabovidnost najprej emocionalni, šele nato tudi zdravstveni problem.

Najpomembneje je, da se sam odločiš, da si dovolj dober. In da imaš dostop do najboljših mogočih pripomočkov – to pa so dobri prijatelji. Te imaš lahko kjerkoli na svetu. V tem primeru lahko delaš tisto, kar si želiš. Tudi izpolniš svoje sanje. Šele takrat lahko začneš uporabljati tudi tehnične pripomočke, ki so danes na voljo. Ampak ti so samo še dodana vrednost.”

Krister sicer uporablja očala z 10-kratno povečavo, bere pa na razdalji 2,5 centimetra. Za nekoliko daljše razdalje uporablja monokular, na svojem računalniku ima za branje nameščenega sinetičnega govorca. Kdor Kristerja ne pozna, bi težko na hitro ugotovil, da praktično ne vidi: ”Nočem šteti v odstotkih. Naravnost pred sabo ne vidim čisto ničesar. Nekaj vida mi je ostalo ob straneh in navadil sem se ga uporabljati. Če bi že moral govoriti o odstotkih, bi jih bilo tam okrog pet. V ZDA bi mi rekli, da sem legalno slep. Zase pravim, da ilegalno vidim.”

Slabovidnost je po njegovem mnenju ovira, a z obveznim levim prilastkom – premagljiva. Krister to oviro uspešno premaguje ne samo v poklicnem, ampak tudi v zasebnem življenju: ”Prav o tem govori poglavje v moji knjigi ”See bad, feel good”. Moja žena mi najprej sploh ni verjela, da sem slaboviden. Mislila je, da se delam norca iz nje, ko sem ji rekel, da ne morem brati časopisa. Spoznala sva se namreč v študentskem gledališču, jaz sem bil vodja tega gledališča, ona pa igralka. Danes živiva tako, da žena na nek način ignorira mojo slabovidnost; ne pomaga pri vsaki malenkosti. In to je super, ker se počutim kot čisto običajen zakonec. Poročena sva že 40 let in še vedno se spoznavava. Je pa res, da je moja tašča, ko ji je žena povedala za mojo slabovidnost, rekla ”A si nisi mogla najti boljšega?”. Danes se Krister s taščo razume odlično.

Kako sta z življenjsko zgodbo Kristerja Indeja povezana Zlatan Ibrahimović in kralj Rock’n’rolla Elvis Presley, pa poslušajte v tokratni oddaji Evropa osebno.


Evropa osebno

720 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Krister Inde, švedski terapevt za slabovidne

23.11.2011


V ZDA bi mi rekli, da sem legalno slep. Zase pravim, da ilegalno vidim,” pravi švedski terapevt za slabovidnost Krister Inde v oddaji Evropa osebno. Čeprav je tudi sam slabovidem, pravi, da je slabovidnost ovira, a z obveznim levim prilastkom – premagljiva.

 

 

 

 

 

Krister Inde je vid izgubil med služenjem vojaškega roka: ”Sprva je bilo to sicer čudovito obdobje, z nami je služil tudi eden od fantov iz skupine ABBA. No, potem sem kar naenkrat izgubil vid na eno oko. Poslali so me domov, kjer se je po šestih mesecih zgodba ponovila še z drugim očesom.

”Skoraj popolna izguba vida je seveda drastično spremenila njegove življenjske načrte. Poslali so ga v šolo za slepe in ko je videl, kako švedski sistem deluje, ga je hotel spremeniti: ”Mislil sem si, da gotovo to ne more biti edini, kaj šele najboljši način obravnave slepih in slabovidnih. Odločil sem se, da bom svojo kariero čisto posvetil spremembi sistema. Hotel sem postati ravnatelj te šole za slepe in jo takoj zapreti.”

Danes na Švedskem tudi po zaslugi Kristerja Indeja deluje 34 poklicnih rehabilitacijskih centrov, kjer slabovidni lahko dobijo celovito in brezplačno oskrbo. Po mnenju našega gosta je namreč slabovidnost najprej emocionalni, šele nato tudi zdravstveni problem.

Najpomembneje je, da se sam odločiš, da si dovolj dober. In da imaš dostop do najboljših mogočih pripomočkov – to pa so dobri prijatelji. Te imaš lahko kjerkoli na svetu. V tem primeru lahko delaš tisto, kar si želiš. Tudi izpolniš svoje sanje. Šele takrat lahko začneš uporabljati tudi tehnične pripomočke, ki so danes na voljo. Ampak ti so samo še dodana vrednost.”

Krister sicer uporablja očala z 10-kratno povečavo, bere pa na razdalji 2,5 centimetra. Za nekoliko daljše razdalje uporablja monokular, na svojem računalniku ima za branje nameščenega sinetičnega govorca. Kdor Kristerja ne pozna, bi težko na hitro ugotovil, da praktično ne vidi: ”Nočem šteti v odstotkih. Naravnost pred sabo ne vidim čisto ničesar. Nekaj vida mi je ostalo ob straneh in navadil sem se ga uporabljati. Če bi že moral govoriti o odstotkih, bi jih bilo tam okrog pet. V ZDA bi mi rekli, da sem legalno slep. Zase pravim, da ilegalno vidim.”

Slabovidnost je po njegovem mnenju ovira, a z obveznim levim prilastkom – premagljiva. Krister to oviro uspešno premaguje ne samo v poklicnem, ampak tudi v zasebnem življenju: ”Prav o tem govori poglavje v moji knjigi ”See bad, feel good”. Moja žena mi najprej sploh ni verjela, da sem slaboviden. Mislila je, da se delam norca iz nje, ko sem ji rekel, da ne morem brati časopisa. Spoznala sva se namreč v študentskem gledališču, jaz sem bil vodja tega gledališča, ona pa igralka. Danes živiva tako, da žena na nek način ignorira mojo slabovidnost; ne pomaga pri vsaki malenkosti. In to je super, ker se počutim kot čisto običajen zakonec. Poročena sva že 40 let in še vedno se spoznavava. Je pa res, da je moja tašča, ko ji je žena povedala za mojo slabovidnost, rekla ”A si nisi mogla najti boljšega?”. Danes se Krister s taščo razume odlično.

Kako sta z življenjsko zgodbo Kristerja Indeja povezana Zlatan Ibrahimović in kralj Rock’n’rolla Elvis Presley, pa poslušajte v tokratni oddaji Evropa osebno.


13.02.2017

Stan in Gigi Krajnc, kanadska Slovenca

Oče Stan in hči Gigi. Stanovi starši so v 50. letih emigrirali v ZDA in se tam ustalili. Družina se je iz New Yorka pred olimpijskimi igrami leta 2010 preselila v Whistler, Vancouver . Tudi zaradi športnih ambicij. Gigi je ena od najbolj perspektivnih smučark v Severni Ameriki, oče jo je, tudi zaradi svojih slovenskih korenin, ta konec tedna pripeljal v Slovenijo na Pokal Loka. Stan, v ostankih svoje slovenščine in Gigi, ki žal ne govori slovensko, se predstavita v tokratni Evropi, osebno!


06.02.2017

Ande Trosten

Ande je potomec prvobitnega ljudstva Samijev na Norveškem. V Oslu poučuje ta jezik, ki so ga na skrajnem severu Evrope govorili že davno pred ustanovitvijo nacionalnih držav in ki ima – mimogrede – več kot 200 izrazov za sneg, je pa tudi član norveškega parlamentarnega odbora za pravice Samijev. Po njegovih besedah se sever Evrope zaradi podnebnih sprememb in vdiranja industrije v nekdaj kmetijska območja degradira tako rekoč pred njihovimi očmi, mednarodno opevani skandinavski zgled demokracije pa je že zdavnaj klecnil pod nacionalnimi pritiski. Kaj pri Samijih pomeni molk in zakaj ne marajo vztrajati na istem mestu, pa v nadaljevanju.


30.01.2017

Prince Wale Soniyiki

Prince Wale Soniyiki je prestolonaslednik iz Nigerije. Njegovo ime pomeni “krona vrni se domov”. Prince je moral zbežati iz svoje države zaradi skrajne skupine Boko Haram. Zdaj živi na Hrvaškem in bolj kot o tem, kako se vrniti na svoj prestol, razmišlja o tem, kako pomagati ljudem. Govori 21 jezikov, v enem od njih nam bo opisal, kako se je počutil, ko mu zaradi barve kože niso želeli postreči kave.


23.01.2017

Rafal Zaborowski

Rafal Zaborowski je predavatelj na londonski šoli za ekonomijo in politične vede in o sebi pravi, da je migrant. Poljak v Londonu, strokovnjak za medijske komunikacije, ki ga navdušuje japonska popularna kultura, bo spregovoril tako o hologramih, ki pojejo pred več desettisočglavimi množicami, kot o množicah beguncev, ki jim evropski mediji jemljejo imena.


16.01.2017

Samuel Gustavsson

Prihaja iz manjšega mesta s približno 7000 prebivalci. Od tam je bila tudi Astrid Lindgren, ki je napisala Piko Nogavičko. Samuel Gustavsson pravi, da je v tem kraju res veliko rdečih hiš, ki se pojavijo tudi v pisateljičinih knjigah. A kljub prijetnem mestu je mrzlo Švedsko zamenjal za nekoliko toplejšo Slovenijo, s seboj pa prinesel glasbo.


09.01.2017

Sanskriti Kumar

Z očetom in sestro se je Sanskriti še kot otrok preselila v Maribor, pri nas je zdaj že dobro desetletje. Pravi, da ima izjemno srečo, da je tukaj, ker je s tem v življenju dobila priložnosti, ki jih v Indiji gotovo ne bi. Čeprav je bilo sprva v popolnoma neznani deželi izjemno težko. In čeprav v Sloveniji še vedno doživi kak nadrealističen trenutek, posebej po izbruhu begunske krize, ko ji kdo pove, naj s svojo rahlo temnejšo poltjo ne meša slovenskih genov.


02.01.2017

Hasan in Šaraf

Hasan in Šaraf sta že šest let v Evropi. Živita v azilnem domu v Ljubljani. Najboljša prijatelja. Kot brata, pravi Hasan, ki je iz iraškega Kurdistana, Šaraf pa je k nam prišel iz Afganistana. Kdo sta, kaj sta? Begunca, migranta, prosilca za azil? Fanta, ki sanjata o lepšem življenju? Kako neosebna je lahko Evropa? V Evropi osebno!


26.12.2016

Ruža Tomašič

V Evropi osebno predstavimo kontraverzno hrvaško političarko Ružo Tomašič, ki ji HDZ ni dovolj konzervativen in poslanko, ki jo je v Evropskem parlamentu zaradi njenih 180 cm ter ostre retorike težko prezreti.


19.12.2016

Lamija Adži Bašar

Lamija Adži Bašar je več kot dve leti trpela v ujetništvu Islamske države. Avgusta leta 2014 so bojevniki te skrajne skupine v njeni vasi Kočo pobili moške, ženske pa ugrabili. Lamija je bila tedaj stara 15 let. Letos aprila ji je uspelo pobegniti, med begom je bila huje poškodovana v eksploziji mine. Ko pripoveduje svojo zgodbo, težko najde besede. Toda svojo pretresljivo usodo deli s svetovno javnostjo zato, da bi pomagala okoli 3.000 ženskam, ki so tako kot ona pripadnice jazidske manjšine in ki jih borci Islamske države še vedno zlorabljajo. Pred dnevi je za svoja prizadevanja prejela Saharovovo nagrado za svobodo misli in bila tudi gostja Vala 202.


12.12.2016

EO Antonio Scurati

Vedno je bil bitke – z institucijami, profesorji, družino. Morda tudi zato najpogosteje piše o vojnah – dejanskih, duševnih in družinskih. Pravi, da književnost izgublja pomen kulturnega povezovalca, namesto nje se zdaj pojavljajo novi glasniki kulture – kuharji. A Antonio Scurati vztraja, je zelo ploden pisatelj, v dvanajstih letih je napisal dvanajst knjig, leta 2005 je prejel nagrado campiello za najboljši roman, med drugim sta to nagrado dobila še dva ugledna italijanska pisatelja Primo Levi in Alberto Bevilacqua. Dvakrat je za las zgrešil nagrado strega, ki velja za največje italijansko književno priznanje, a pravi, da mu je drugo mesto prineslo še večjo slavo in naklado. Antonio Scurati je v Sloveniji predstavil svoje predzadnje delo, ki je zdaj tudi prevedeno v slovenščino – knjigo Nezvesti oče.


05.12.2016

Dania Frank

Rodila se je v gospodarsko cvetoči Venezueli, kamor so njeni starši s trebuhom za kruhom odšli v 50-ih. V državi na severu Južne Amerike živi več kot tisoč Slovencev in njihovih potomcev, a zanje redko slišimo, saj skupnost ni tako močno povezana kot denimo tista v Argentini ali ZDA. No, družina Danie Frank se je odločila, da se leta 91 preseli nazaj v Slovenijo, tukaj so si ustvarili nov dom, na prejšnjo domovino pa našo gostjo danes spominjajo predvsem novice o razpadanju države.


28.11.2016

Vojislav Pejović

Vojislav Pejović je odraščal v Črni gori, koketiral z umetnostjo in režijo, naposled pa kot eden od najboljših študentov v letniku končal v biokemiji. Ko se je na Balkanu razbesnela vojna, je razvijal doktorat v Nemčiji, nato pa migriral v Združene države. Ob tem, da se na drugi strani Atlantika ukvarja s komuniciranjem medicine, tudi piše. Od nedavnega je na slovenskih knjižnih policah njegova zadnja knjiga Ameriški sfumato, v kateri pronicljivo razčleni spominjanje. V kaj se prelevi spomin, če ga že samo spominjanje popači?


21.11.2016

Safiullah Ebadi

Afganistanski računalniški strokovnjak, ki je moral pobegniti iz domovine, ker je več let delal v podjetju, ki je sodelovalo z Američani. Pravi, da želi s smehom spreminjati življenje. Tega si zdaj ureja v Sloveniji. Foto: Združenje manager


14.11.2016

Davor Vugrinec, upokojen nogometaš in zbiratelj umetnin

Davor Vugrinec, nestereotipni nogometaš. Skoraj 10 let je bil hrvaški nogometni reprezentant, še vedno je najboljši strelec hrvaške lige vseh časov. Znan je tudi po tem, je prosti čas med tekmami in treningi namenjal branju in učenju o umetnosti. Skoraj hkrati z začetkom nogometne kariere je začel ustvarjati svojo umetniško zbirko, ki jo je lani predstavil v zagrebškem umetniškem paviljonu, po količini in kakovosti pa presega celo mnoge muzejske zbirke.


07.11.2016

Massimo Rossi

Sin, žena, psička in japonska rezila so najpomembnejše stvari v življenju togishija oziroma mojstra poliranja japonskih rezil Massima Rossija. In ne nujno v tem vrstnem redu, hudomušno pove. Italijan, ki ima rad sproščenost in bello vito, se je hkrati pripravljen podrediti strogim pravilom japonske kulture in mentalitete. Ponižnost, poštenost in iskrenost. To ceni pri Japoncih in pogreša pri Italijanih. Zna pa vseeno v sebi združiti dve tako različni, a hkrati tako podobni si kulturi. In to na tak iskren, skoraj naiven način. O svoji zgodbi, povezanosti z Japonsko in tudi o tem, da je pred kratkim preživel potres v italijanskem Amatriceju, je govoril v Evropi osebno!


31.10.2016

Muriel Barbery

Muriel Barbery je francoska pisateljica, ki je Slovenijo pred nekaj leti očarala s svojim romanom Eleganca ježa. Je profesorica filozofije, nikakor pa ne filozofinja, pravi, po treh romanih zdaj zase že lahko reče, da je tudi pisateljica. Razpeta med Japonsko in Francijo v današnjem bučečem svetu išče predvsem tišino in čisto poezijo.


30.10.2016

Muriel Barbery

Na pozno praznično ponedeljkovo popoldne bomo utišali ropot sveta okrog nas ter v robatosti in neprivlačnosti »ježa« poskusili najti njegovo »eleganco«. Besedi, ki ju poudarjamo, sta iz naslova romana francoske avtorice Muriel Barbery. Z Eleganco ježa je zelo navdušila Slovence, pred kratkim pa je našo državo obiskala ob izidu svojega novega romana »Skrivno življenje vilinov«. Je profesorica filozofije, navdušena nad Baruchom Spinozo, razpeta med Japonsko in Francijo ter iskalka lepote, ki ji je všeč zven slovenščine.


24.10.2016

Kathia Buniatishvili

V Parizu, kjer 29-letna pianistka zadnja leta živi, ji pravijo kar Beyonce na klavirju. Ob prejemu prestižne nagrade Echo Klassik Award pred dobrim tednom dni jo je znani nemški TV voditelj Thomas Gottschalk napovedal kot ekstravagantno pianistko iz Gruzije, ki ne samo izvenserijsko dobro igra klavir, ampak je tudi izvenserijsko lepa.


17.10.2016

Gilles Baroin

Gilles Baroin je Francoz iz Toulousa, ki svoj življenjski optimizem spaja z matematiko. Že odkar ve zase, ga navdihuje abstraktni svet matematičnih pojmov, še posebej strastno se posveča njihovemu povezovanju z glasbo.


10.10.2016

Julian Rachlin

Julian Rachlin je vrhunski violinist, ljubitelj Mozarta in Bacha, nogometa, plavanja in tenisa. Dvesto petdeset dni na leto potuje in kot solist nastopa s svetovno znanimi orkestri. Poleti se je ustavil tudi pri nas in skupaj z Mladinskim orkestrom evropske unije zaigral v slovenski filharmoniji.


Stran 15 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov