Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Abubakar Hassan Ma'ow, eden od desetih afriških beguncev, za katere je Slovenija obljubila, da bo poskrbela za njihovo integracijo in jim poiskala delo...

30.11.2011


Abubakar je eden od tistih desetih Afričanov, ki so lani po sporazumu z Evropsko unijo prišli k nam z Malte. Rodil se je v Somaliji, a je v zadnjih desetih letih tam preživel le nekaj mesecev. Iz države je poskušal uiti trikrat, v zadnjem poskusu je prek Etiopije, Sudana, Libije in Malte prišel do Slovenije. ”Zdaj že skoraj leto dni živim v integracijski hiši v Mariboru. Tudi službo sem si našel tukaj, sem picopek. Doma v Somaliji so ostali žena in moji trije otroci. Stari so trinajst, osem in šest let.”

Pred pol leta je Abubakar vložil prošnjo, da bi se mu v Sloveniji lahko pridružila tudi njegova družina: ”Nisem še dobil odgovora. Upam, da bodo lahko prišli. Ne vem kdaj, ampak upam, da nekoč bodo. Rad bi, da bi bili skupaj. Nisem jih videl že šest let.” Dodaja, da je bilo težko kar oditi od doma ob takrat majhnih otrocih, a da je bila to edina možnost za preživetje vseh: ”Pošiljam jim denar, ker drugače ne bi preživeli. Žena nima službe, ker služb zaradi stalnih vojn sploh ni. Pač skrbi za otroke. Jaz pošiljam, kolikor lahko. 300 evrov, 200, odvisno, koliko vsak mesec zaslužim. Če ne, pošljem pač toliko, kolikor imam. Da preživijo.”

Na Malto je Abubakar prišel leta 2006, naselili so ga v tamkajšnjem centru za prebežnike iz Afrike, kjer je dobil status begunca, našel pa si je tudi delo v neki italijanski restavraciji: ”Delal sem v italijanski restavraciji kot kuhar, tako da poznam vso italijansko hrano.” Ker so se začele ljudske vstaje v Severni Afriki, se je število beguncev na Malti zelo povečalo in tako so nekaterim ponudili, da odidejo v Nemčijo, Francijo, na Madžarsko ali v Slovenijo. Odločil se je za Slovenijo, kjer ima priznan status begunca, ki ga je dobil že na Malti.

Vrnitev v Somalijo za Abubakarja seveda ne pride v poštev. Pravi, da zaradi dvajset let trajajoče vojne življenje tam ni mogoče. Država obstaja samo na zemljevidu, v njej pa vladata revščina in nasilje: ”Ušel sem leta 2001 in potem še leta 2002, pa 2005. Če bi ostal, me verjetno zaradi spopadov in obračunavanj med plemeni ne bi bilo več. Z avtomobilom sem iz Somalije prišel v Etiopijo, potem pa malo peš, malo z avtomobilom prek Etiopije in Sudana do Libije. Tam sem nekaj časa delal kot gradbeni delavec. No, dela je zmanjkalo, zato smo s čolnom odšli iz Libije na Malto.”

Tam je, kot rečeno, zidarsko žlico zamenjal za kuharsko, svoje znanje pa poskuša izkoristiti tudi v Mariboru: ”Ko sem prišel v Maribor, sem poslal svoj življenjepis vsem picerijam v Mariboru, poklicali so me iz picerije Padrino, v kateri zdaj delam, me vzeli na preskus za dva meseca in nato sem podpisal pogodbo.” Verjetno edini  temnopolti picopek v Sloveniji v smehu doda še, da ”nekateri gostje sprašujejo šefa, kdo je ta črnec, ki dela zanj. Potem jih zanima, ali govorim slovensko. Ko jim šef pove, da slabo, jih zanima, ali bom prav spekel pico. Nekaterim sem všeč, nekaterim pa ni najbolj všeč, da jim peče pice Afričan.”

Ko Abubakarja vprašate po njegovih načrtih, vam bo povedal, da si želi iz integracijske hiše oditi v svoje stanovanje. Tukaj mu je všeč, tudi nad službo nimam pripomb, zato načrtuje, da bo v Sloveniji ostal: ”Rad bi ostal tukaj, ampak z družino. Če bi oni lahko prišli, bi ostal za vedno. Če ne, pa ne vem. Bom pač moral narediti drug načrt.


Evropa osebno

717 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Abubakar Hassan Ma'ow, eden od desetih afriških beguncev, za katere je Slovenija obljubila, da bo poskrbela za njihovo integracijo in jim poiskala delo...

30.11.2011


Abubakar je eden od tistih desetih Afričanov, ki so lani po sporazumu z Evropsko unijo prišli k nam z Malte. Rodil se je v Somaliji, a je v zadnjih desetih letih tam preživel le nekaj mesecev. Iz države je poskušal uiti trikrat, v zadnjem poskusu je prek Etiopije, Sudana, Libije in Malte prišel do Slovenije. ”Zdaj že skoraj leto dni živim v integracijski hiši v Mariboru. Tudi službo sem si našel tukaj, sem picopek. Doma v Somaliji so ostali žena in moji trije otroci. Stari so trinajst, osem in šest let.”

Pred pol leta je Abubakar vložil prošnjo, da bi se mu v Sloveniji lahko pridružila tudi njegova družina: ”Nisem še dobil odgovora. Upam, da bodo lahko prišli. Ne vem kdaj, ampak upam, da nekoč bodo. Rad bi, da bi bili skupaj. Nisem jih videl že šest let.” Dodaja, da je bilo težko kar oditi od doma ob takrat majhnih otrocih, a da je bila to edina možnost za preživetje vseh: ”Pošiljam jim denar, ker drugače ne bi preživeli. Žena nima službe, ker služb zaradi stalnih vojn sploh ni. Pač skrbi za otroke. Jaz pošiljam, kolikor lahko. 300 evrov, 200, odvisno, koliko vsak mesec zaslužim. Če ne, pošljem pač toliko, kolikor imam. Da preživijo.”

Na Malto je Abubakar prišel leta 2006, naselili so ga v tamkajšnjem centru za prebežnike iz Afrike, kjer je dobil status begunca, našel pa si je tudi delo v neki italijanski restavraciji: ”Delal sem v italijanski restavraciji kot kuhar, tako da poznam vso italijansko hrano.” Ker so se začele ljudske vstaje v Severni Afriki, se je število beguncev na Malti zelo povečalo in tako so nekaterim ponudili, da odidejo v Nemčijo, Francijo, na Madžarsko ali v Slovenijo. Odločil se je za Slovenijo, kjer ima priznan status begunca, ki ga je dobil že na Malti.

Vrnitev v Somalijo za Abubakarja seveda ne pride v poštev. Pravi, da zaradi dvajset let trajajoče vojne življenje tam ni mogoče. Država obstaja samo na zemljevidu, v njej pa vladata revščina in nasilje: ”Ušel sem leta 2001 in potem še leta 2002, pa 2005. Če bi ostal, me verjetno zaradi spopadov in obračunavanj med plemeni ne bi bilo več. Z avtomobilom sem iz Somalije prišel v Etiopijo, potem pa malo peš, malo z avtomobilom prek Etiopije in Sudana do Libije. Tam sem nekaj časa delal kot gradbeni delavec. No, dela je zmanjkalo, zato smo s čolnom odšli iz Libije na Malto.”

Tam je, kot rečeno, zidarsko žlico zamenjal za kuharsko, svoje znanje pa poskuša izkoristiti tudi v Mariboru: ”Ko sem prišel v Maribor, sem poslal svoj življenjepis vsem picerijam v Mariboru, poklicali so me iz picerije Padrino, v kateri zdaj delam, me vzeli na preskus za dva meseca in nato sem podpisal pogodbo.” Verjetno edini  temnopolti picopek v Sloveniji v smehu doda še, da ”nekateri gostje sprašujejo šefa, kdo je ta črnec, ki dela zanj. Potem jih zanima, ali govorim slovensko. Ko jim šef pove, da slabo, jih zanima, ali bom prav spekel pico. Nekaterim sem všeč, nekaterim pa ni najbolj všeč, da jim peče pice Afričan.”

Ko Abubakarja vprašate po njegovih načrtih, vam bo povedal, da si želi iz integracijske hiše oditi v svoje stanovanje. Tukaj mu je všeč, tudi nad službo nimam pripomb, zato načrtuje, da bo v Sloveniji ostal: ”Rad bi ostal tukaj, ampak z družino. Če bi oni lahko prišli, bi ostal za vedno. Če ne, pa ne vem. Bom pač moral narediti drug načrt.


13.05.2019

Yael Barel Ben David, izraelska komunikatorka znanosti

V tednu Evrovizije se tudi v Evropi osebno selimo na vzhodni Mediteran – v Izrael. Od tam prihaja Yael Barel Ben David, izraelska doktorska študentka komuniciranja znanosti, popotnica, solidna fotografinja, kot se sama opiše. 34-letna Yael je obiskala že 33 držav, večino po srednji šoli, ko je odslužila vojaški rok, ki je obvezen za vse Izraelce. Odraščala je v kmetijskem naselju mošav, kjer prebivalci praviloma sestavljajo zadrugo s skupnim gospodarskim načrtom. Tega je zapustila, se poročila – na Novi Zelandiji, ker se ne strinja s protokolom rabinata, ki ženski jemlje vse pravice. Zdaj je asistentka na tehnološki univerzi Technion, znanstvenica, po novem tudi mama.


06.05.2019

Cristina Battocletti, italijanska pisateljica in novinarka

Cristina Battocletti je italijanska pisateljica in novinarka, ki že dve desetletji dela in živi v velemestu Milanu. Še vedno pa se počuti malo "montanara", hribovka. Rodila se je namreč v Čedadu, očetu odvetniku, ki je pogosto na sodišču zastopal predstavnike slovenske manjšine, in mami, ki je bila tudi sama napol Slovenka. Konec aprila je v Ljubljani predstavljala prevod svojega romana Hudičevo ogrinjalo, ki opisuje posebno razpoloženje Čedada in okolice, stisnjene med gore in tik ob slovensko-italijansko mejo. Čeprav fizične meje danes uradno ni več, je še vedno ostala tista navidezna, v glavah ljudi. Kar jo straši, je to, kako denimo italijanski notranji minister pred evropskimi volitvami z mitraljezom v roki razlaga, da so oni "pripravljeni". Cristino Battocletti, ki je tudi avtorica biografije Borisa Pahorja, spoznajte v Evropi, osebno. Z njo se je pogovarjal Tadej Košmrlj.


29.04.2019

Jochen Schuemann, legenda svetovnega jadranja

Dvakrat je zlato olimpijsko kolajno dosegel pod zastavo Vzhodne Nemčije, torej Nemške demokratične republike, olimpijsko zlato in srebro pa je prijadral tudi združeni Nemčiji. Z jadranjem je povezan od otroštva in ta vez tudi danes, ko njegove nekdanje države že dolgo ni več, njegov rojstni kraj pa se je iz vzhodnega Berlina spremenil v združeni Berlin, ostaja enako močna kot takrat. Legenda svetovnega jadranja Jochen Schuemann bo kmalu dopolnil 65 let. Še vedno jadra in tudi zmaguje – zadnje velike uspehe je dosegal na slovenskem maxi regatniku Esimit Europa 2, zato je povezan tudi z našo državo.


22.04.2019

Carlos Yoder, Argentinec in Slovenec

Carlos Yoder je Argentinec in Slovenec, nikakor pa ne argentinski Slovenec, za kar ga pogosto označijo. V kratkih rokavih je k nam prišel sredi polarne zime leta 2002 in tukaj ostal. Do danes je že v veliki meri izselil Argentino iz sebe, saj ne je mesa, ne mara nogometa in se zmrduje nad tangom. Čeprav je glasbenik, celo multiinstumentalist. In tudi drugace je multi: sam sebi pravi še tehnologist, učitelj, podkaster, intelektualec, lektor, feminist in večni ucenec. Dodajamo le še, da je predsednik Ukulele kluba Slovenije.


15.04.2019

Kinga Tittel

Rodila se je madžarskim staršem v Transilvaniji. Pri sedmih letih se je njena družina preselila na Madžarsko, saj je bila prihodnost tam vseeno videti bolj svetla kot v Ceausescujevi Romuniji. Sošolci so ji v novi domovini sicer hitro povedali, da ni prava Madžarka, ampak Romunka s kosmatimi nogami. Potomka duhovnika in astronoma Pala Tittela, soustanovitelja madžarske akademije znanosti in umetnosti, je odraščala v družini intelektualcev, zato ne preseneča, da kljub diplomi iz ekonomije Kinga Tittel danes živi od pisanja, prevajanja in (kot konjiček) občasno tudi vodenja turistov po Budimpešti.


01.04.2019

Ana Šerdoner

Ana Šerdoner je mlada Hrvatica, poliglotka in okoljevarstvenica, ki živi v Bruslju.


25.03.2019

Kristaps Porzingis, latvijski košarkarski in superzvezdnik

Verjetno je najbolj znan Latvijec v Evropi, gotovo najbolj znan Latvijec v Sloveniji. Z 221 centimetri je eden najvišjih Evropejcev sploh. Poliglot, za kar ni kriv zgolj talent za jezike, ampak predvsem žoga. Košarkarska. Po Latviji in Španiji zdaj živi v ZDA, zanj pa pesti, čeprav trenutno ne igra zaradi poškodbe, že tišči tudi marsikakšen Slovenec. Ime mu je Kristaps Porzingis.


18.03.2019

Laia Casas

Laia Casas, ki vodi največje združenje katalonskih študentov, je izjemno energična in zavzeta aktivistka. Zelo je osredotočena na teme, ki jih želi izpostaviti, in tudi ob drugačnih vprašanjih zelo hitro spet začne govoriti o političnih problematikah. Tudi o tem, zakaj se Katalonija, če bo nekoč samostojna država, po njenem ne bi smela pridružiti Evropski uniji. Bori se proti šolninam, išče drugačne poti v bolj pravično prihodnost, Slovenija pa ji je bližja kot Francija.


11.03.2019

Mika Sciotti

Skater iz Luksemburga, ki mu najbolj ustreza površina pred evropskim parlamentom v Bruslju. Tja se je preselil, da bi študiral kinematografijo. V oddaji pove, zakaj nikoli več ne bo šel na volitve. Na YouTube kanalu Vala 202 poglej Mikov skok čez stopnice!


04.03.2019

Gabriella Colluto, italijanska pevka

Gabriella Colluto je Italijanka, čeprav vse življenje živi v Švici. Pravzaprav si pravi kar Evropejka ali državljanka sveta. Njeni stari starši so iz Benečije po vojni prišli v Švico, kjer so kot poceni delovna sila gradili predore in prelaze. Gabriella se je izobrazila za poklic ‘tišlerke’, kot temu pravi v drugem od obeh maternih jezikov. No, potem je opazila, da se da živeti tudi od petja. Od roka prek džeza je prišla do diplome iz soprana na züriški Visoki umetniški šoli. Danes je operna in koncertna pevka.


25.02.2019

Italijanka Laura Sacher - študentka evropskih študij

Laura Sacher je 22-letna Rimljanka, ki je lani večno mesto zamenjala za evropsko prestolnico in začela magisterij evropskih študij. Poliglotka, ki govori štiri evropske jezike, je pred selitvijo v Rimu ustvarjala svojo radijsko oddajo WorldReporter. Je kritična do populističnih vlad in polna upanja za prihodnost Evropske unije. “Kar zdaj opažamo, je predvsem veliko strahu. Ampak po mojem mnenju je med nami mladimi tudi veliko upanja, saj verjamemo v vse, kar je bilo storjeno v preteklosti v okviru Evropske unije. Populistične vlade so na žalost dejstvo, prihajam iz države, ki v tem hipu zelo trpi, saj nima samo enega vodje države, ampak bi lahko celo rekla, da so tam trije. Oblike vladavin se spreminjajo v času in to zelo vpliva na Evropo, spremembe so neizogibne.”


18.02.2019

Laura Martinez Vega, 26-letna španska arhitektka

Laura Martinez Vega je 26-letna arhitektka, ki je s Slovenijo v razmerju drugič. Prvič je v Mariboru prek Erasmusa študirala, zdaj se je po petih letih vrnila k nam in si poiskala delo v ljubljanskem arhitekturnem biroju. Slovenijo je za Gran Canario zamenjala zaradi kakovosti življenja, opaža pa, da beseda ‘združevanje’ niti v Španiji niti v Sloveniji ni več tako popularna, kot je bila še med njenim študijem v Mariboru.


11.02.2019

Martin Zutis

Latvijski avtor in ilustrator Martinš Zutis je po poklicu grafični oblikovalec. V Slovenijo je prišel predstavit svojo otroško knjigo Odkritje, ki ga ni bilo, s katero je požel povsem nepričakovan uspeh. V Sloveniji je spoznal, da si besedo gora razlaga napačno in da sta si Ljubljana in Riga zelo podobni.


04.02.2019

Helena Gené Škrabec

Govori pet jezikov, študira politologijo in zgodovino, trenira boks, navija za nogometnega četrtoligaša, posluša posebno muziko, s katalonskimi otroki je uprizorila Pekarno Mišmaš. Helena Gené Škrabec od rojstva živi v Barceloni, poletja pa preživlja v Ribnici. S slovensko Katalonko oziroma katalonsko Slovenko sta se srečala Luka Hvalc in Jan Grilc.


28.01.2019

Gruzijka Ketevan Neparidze

Gruzijka Ketevan Neparidze pravi, da je usodno povezana s Slovenijo. Pri nas že drugič nadaljuje študij, če ji bo življenje to omogočilo, pa vsa pridobljena znanja želi izkoristiti v domovini.


21.01.2019

Domen Brus

Domen Brus je mlad slovenski pravnik na Dunaju. V avstrijski politiki in njenem odnosu do Evrope prepozna tudi hrepenenje po nekdanjem cesarskem vplivu. V Avstriji so še vedno kar nenavadno tolerantni do kajenja v gostinskih lokalih, od Avstrijcev in njihove vloge v Evropski uniji pa bi se lahko Slovenija veliko naučila na pravnem področju. O dobrih in malo manj dobrih avstrijskih in evropskih praksah, z uslužbencem ugledne odvetniške pisarne na Dunaju. Kjer se (ne)stereotipno zares živi zelo dobro!


14.01.2019

Češka filmska režiserka Apolena Rychlikova

29-letna češka filmarka se je rodila v Brnu, zdaj pa živi v Pragi. Tam je ostala po študiju na znamenitem FAMU in rojstvu dveh otrok. Snema predvsem dokumentarne in angažirane filme o perečih družbenih tematikah, hkrati pa kot novinarka in kolumnistka piše za različne spletne portale in uveljavljene češke medije.


07.01.2019

Hande Senguler

Hande Senguler je bila rojena v Turčiji, nekaj let je živela v Združenih državah Amerike, njen trenutni dom pa je Strasbourg, kjer zadnji dve leti študira sociologijo. Je kritična opazovalka tako francoske kot turške družbe, v obe se tudi aktivno politično vključuje vendar pravi, da v Franciji svoj aktivizem izraža veliko lažje kot v svoji domovini. Kako s svojim kolesom ozavešča mlade o politični participaciji po Strasbourgu, je Gašperju Andrineku povedala v oddaji Evropa posebno.


24.12.2018

Prebivalci velikih evropskih mest so si zelo podobni

Ladislav Karda je mladi češki improvizator, ki se v svojih predstavah ukvarja z vprašanjem lastne in nacionalne identitete. Gledališčnik pripoveduje, kako je na sprejemnih izpitih skoraj skočil skozi okno, o češkem lutkarstvu in popivanju, pa tudi o vlogi Evropske unije pri podpiranju umetnosti.


17.12.2018

Réka Bucsi

Réka Bucsi je vzhajajoča zvezda mednarodnih festivalov animiranega filma – od Berlinala do Sundancea in Annecyja. Na njih je pobrala več kot 50 mednarodnih nagrad, s svojim diplomskim filmom Symphony no. 42 pa je leta 2014 prišla celo v ožji izbor za oskarja. 30 letna Madžarska umetnica, ki se je rodila v Nemčiji in prvih 8 let zaradi službe staršev živela v Avstriji, danes ustvarja v Budimpešti. Madžarsko ima rada, malo manj pa ima rada danes neprestano in vseprisotno poudarjanje madžarskosti. Z njo se je pogovarjal Gašper Andrinek. Foto: Andrej Firm


Stran 10 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov