Alija Novruzova najdete na facebooku in twitterju. Ima tudi svoj blog! Končnica -az sporoča, da je Ali iz Azerbajdžana. V enem svojih najbolj svežih zapisov na blogu kritizira, da državna univerza v Bakuju zato, da bi si vsaj malo povrnila ugled, podeljuje častne doktorate Nobelovim nagrajencem.

 Z Alijem Novruzovom sem se pogovarjala v Bruslju, na konferenci o človekovih pravicah. 26-letni Ali je bil najmlajši udeleženec konference in vsaj na prvi pogled ni sodil med razpravljavce. Sodelovali so nominiranci za Nobelovo nagrado za mir, dobitniki nagrade Saharova, ugledni borci za človekove pravice z vsega sveta. Alija so predstavili preprosto kot blogerja.

Ali je prepričan, da se je v zahodni Evropi ali v ZDA neumno predstavljati kot bloger, ker je to lahko vsak! V Azerbajdžanu pa je drugače. “Ljudje, ki ne poznajo naše regije, bi morda mislili, da sem bloger in hipster. Toda pišem zato, da opozarjam, da smo zabredli.”

Ali Novruzov je bil vedno kritičen do dogajanja v družbi, a prav novi mediji so mu omogočili, da je kritično energijo usmeril v pravo smer. “Novi mediji so mi pomagali najti samega sebe. Moje življenje brez novih medijev bi bilo zelo drugačno, zelo težko. Na internetu sem od 2006. Do tedaj sem imel le mail, ki ga je zame odprl prijatelj, toda je bil deaktiviran, ker ga nisem uporabljal.”

Blog z latinskim imenom In Mutatione Fortitudo boste razumeli, saj je v angleščini. Zaradi glasbenega spektakla, ki ga bo naslednje leto gostil Baku, se je zanimanje za Azerbajdžan precej povečalo, pravi Ali. Opaža, da na njegov blog zajadra več ljudi. A tisti, ki jih Azerbajdžan zanima zaradi eursonga, njegovih prispevkov ne berejo, saj so preveč kritični. Ali Novruzov je namreč prepričan, da ljubitelje eurosonga zanimajo le svetle plati njegove države.

O devet milijonski državi med vzhodom in zahodom Ali težko pove kaj dobrega. Prepričan pa je, da je treba govoriti. Zato je aktivnen na številnih področjih. Ob bloganju vodi delavnice o novih medijih za nevladne organizacije, tvita in se seveda udejstvuje na facebooku! “Dva Azerbajdžana obstajata drug ob drugem. Eden je Republika Azerbajdžan. Z uradnimi novicami, da je vse boljše, da je vse tako, kot je bilo načrtovano. Druga pa je Republika Facebook. Kjer so vsi aktivisti, vsi so prosti in lahko pišejo, kar želijo.”

Če mislite, da azerbajdžanske oblasti kar mirno gledajo, kako jih aktivisti na družabnih omrežjih kritizirajo, se motite. “Vlada se na te dejavnosti odziva s starodobnimi metodami! Aktiviste zapirajo, pretepajo, strašijo. Dva moja kolega sta zaprta zaradi dejavnosti na facebooku. Eden je 19-letni študent iz manjšega mesta. Drugi je diplomiral na Hravardu, vrnil se je v Azerbajdžan in skušal nekaj narediti.”

Oba so torej zaprli. In jima naprtili lažne obtožbe. “Prvega so obtožili izogibanja vojski, drugega posedovanja drog. Vsi, še posebej tisti, ki smo živeli v Sovjetski uniji, vemo, kako lahko je ljudi lažno obtožiti.”

Aktivisti v Azerbajdžanu morajo biti zelo pogumni. Čeprav naš gost sebe ne opisuje kot takšnega. Raje verjame, da ni boječ. “Nikoli ne veš, kaj se ti lahko zgodi naslednjo minuto. Te bodo zaprli, ubili ali zabodli. Kot se je zgodilo nekemu pisatelju pred dnevi. In zdaj je mrtev!“