Zineb El Rhazoui je 30-letna Maročanka, ki ima rada nogomet. Vendar nikoli ne navija za maroško reprezentanco, ker vsak uspeh oblast izrabi za svojo propagando. Je novinarka in pisateljica, ki pravi, da je arabščina izjemno lep jezik, ki ga je mogoče čudovito uporabiti v literaturi, a je žal 90 odstotkov knjig, ki zapolnjujejo kulturo 22 arabskih držav, verskega značaja. Zineb je tudi aktivistka in prav zaradi svojega delovanja je morala zbežati iz Maroka. ”To ni bila izbira. Iz Maroka nisem ušla le zaradi svobode, ki jo zahtevam zase. Preselila sem se tudi zaradi svojih političnih mnenj, ki so postala preveč nevarna za režim. V zdajšnjih razmerah v Maroku  kot novinar ali pisatelj ne moreš delati.”

Kljub temu, da jo obtožujejo, da deluje proti državi, se sama počuti kot zavedna Maročanka: ”Sem Maročanka, ker sem bila tukaj rojena. Nisem pa muslimanka, ker sem ateistka, čeprav sem odraščala  v muslimanskem okolju. Težava je v tem, da uradno ne morete biti Maročan, če niste tudi musliman. Sama sem sicer iz arabske, beduinske družine. Torej nisem berberskega izvora. Se pa počutim tudi malo Berberka, ker to ni več samo etnično vprašanje temveč tudi kulturno. Biti Berber v Maroku pomeni biti Maročan.I”

Novinarka, pisateljica in aktivistka Zineb El Rhazoui si želi, da bi se tudi v Maroku zgodila revolucija, kot se je v nekaterih drugih državah: ”Upam, da se bo revolucija zgodila in po svojih močeh bom prispevala kar največ, da se bo zgodila. Z monarhijo nimamo prihodnosti.  Po revoluciji bo sicer težko, verjetno se bomo pregovarjali že o tem, kakšen režim sploh hočemo, naj bo to parlamentarna ali predsedniška demokracija, naj bo država sekularna ali islamska republika. Nikakor pa ne more biti slabše, kot je zdaj. Četudi bomo imeli obdobje nestabilnosti in nasilja.”

 Zineb bo naslednji dve leti preživela v Ljubljani  v okviru mreže mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Pri nas piše svojo tretjo knjigo o razmerah v Casablanci, kot novinarka pa objavlja tudi v nekaterih francoskih časopisih.