Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Wei Jingsheng. Kitajski oporečnik, ki je bil kar sedemkrat nominiran za Nobelovo nagrado za mir, zaradi svojih proti režimskih prizadevanj že nekaj let živi v ameriški prestolnici...

08.02.2012


Foto: Prince Roy, Flickr

Wei Jingsheng je eden najbolj znanih kitajskih oporečnikov. Rojen je bil v prestolnici, kar pove že njegovo ime. Če seveda razumete kitajsko.

Zaradi svojega protirežimskega delovanja pa že nekaj let živi v ameriški prestolnici.

Odraščal je v družini, ki je goreče podpirala režim. Obiskoval je šole za partijsko elito. Ko se je po koncu šolanja odpravil na daljše popotovanje po Kitajski pa je spregledal: Komunistični režim za številne rojake ni storil nič dobrega. V 16-letnem Jingshengu je nato vrelo še dobrih 10 let.

Leta 1978 je napisal esej Peta modernizacija in na t. i. zid demokracije prilepil odlomke svojih razmišljanj. To ni bilo pogumno le zaradi vsebine, odkrito je namreč oblast označil za diktaturo, ampak tudi zato, ker se je podpisal in napisal celo svoj naslov.

“Zdaj imajo t. i. zid demokracije kar na internetu. Tam je veliko laže objavljati svoja stališča. V mojih časih si moral svoj esej obesiti na pravi zid. In kopirati. No, pa so se kopije tudi brez interneta razširile po vsej državi.”

Kaj je sledilo, si lahko predstavljate: aretacija in zapor. Kot zatrjuje Wei Jingsheng, so mu v tistih težkih časih prijatelji in družina stali ob strani, čČeprav tega ni pričakoval.

V času, ko sem začel upor, torej v poznih sedemdesetih, sem preprosto povedal tisto, kar je bilo v glavah številnih ljudi. Torej tudi v glavah mojih prijateljev in sorodnikov. Navidezno so bili sicer proti meni, saj so vedeli, da me bodo zagotovo aretirali. Bili so torej proti posledicam, ne pa proti tistemu, za kar sem si prizadeval.”

O času v zaporu ne govori rad. Čeprav politično korekten nasmešek praktično nikoli ne izgine z njegovega obraza. In vneto kaže malce obarvane zobe. Je strasten kadilec in brez slabe vesti zamuja na intervjuje zato, da prej še kakšno prižge.

Z radovednimi očmi zre v sogovornika in čeprav se zdi, da razume vprašanje, čaka na prevod v kitajščino. Dvakrat sem ga vprašala isto! Je res, da je v zaporu svoje proti režimske misli zapisoval kar na toaletni papir?

“Po naključju sem ugotovil, da so zaporniške zapise pregledovali visoki uradniki komunistične partije. Zato sem se odločil, da bom pisal …”

Leta 1997 so ga oblasti, po močnih mednarodnih pritiskih, izpustile. Za njegovo osvoboditev si je prizadeval tudi tedanji ameriški predsednik Bill Clinton. Wei Jingsheng ne deluje pretirano hvaležno, saj ob vsaki priložnosti poudari, da je življenje v Združenih državah Amerike zanj kazen.

“Bil sem pred zelo težko izbiro. Da zapustim državo in lahko izražam to kar mislim, ali pa ostanem in zavedno obmolknem.”

Zato, ker ni utihnil, tudi ko je bilo najbolj težko, je bil že sedemkrat nominiran za Nobelovo nagrado za mir. Ni prepričan, da jo bo kdaj dobil. A, kot zatrjuje, to ni najbolj bistveno.

“Če bi mi nekoč nagrado dalo kitajsko ljudstvo, bi mi pomenila veliko več kot Nobelova.”

Tudi prav. Zagotovo pa bi si zaslužil tudi priznanje mednarodne skupnosti. Časnik The Independent je potem, ko je nagrado leta 2009 dobil ameriški predsednik Barack Obama, sestavil seznam šestih kanditatov, ki bi si jo zaslužili bolj. Med njimi je tudi Wei Jingsheng.


Evropa osebno

721 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Wei Jingsheng. Kitajski oporečnik, ki je bil kar sedemkrat nominiran za Nobelovo nagrado za mir, zaradi svojih proti režimskih prizadevanj že nekaj let živi v ameriški prestolnici...

08.02.2012


Foto: Prince Roy, Flickr

Wei Jingsheng je eden najbolj znanih kitajskih oporečnikov. Rojen je bil v prestolnici, kar pove že njegovo ime. Če seveda razumete kitajsko.

Zaradi svojega protirežimskega delovanja pa že nekaj let živi v ameriški prestolnici.

Odraščal je v družini, ki je goreče podpirala režim. Obiskoval je šole za partijsko elito. Ko se je po koncu šolanja odpravil na daljše popotovanje po Kitajski pa je spregledal: Komunistični režim za številne rojake ni storil nič dobrega. V 16-letnem Jingshengu je nato vrelo še dobrih 10 let.

Leta 1978 je napisal esej Peta modernizacija in na t. i. zid demokracije prilepil odlomke svojih razmišljanj. To ni bilo pogumno le zaradi vsebine, odkrito je namreč oblast označil za diktaturo, ampak tudi zato, ker se je podpisal in napisal celo svoj naslov.

“Zdaj imajo t. i. zid demokracije kar na internetu. Tam je veliko laže objavljati svoja stališča. V mojih časih si moral svoj esej obesiti na pravi zid. In kopirati. No, pa so se kopije tudi brez interneta razširile po vsej državi.”

Kaj je sledilo, si lahko predstavljate: aretacija in zapor. Kot zatrjuje Wei Jingsheng, so mu v tistih težkih časih prijatelji in družina stali ob strani, čČeprav tega ni pričakoval.

V času, ko sem začel upor, torej v poznih sedemdesetih, sem preprosto povedal tisto, kar je bilo v glavah številnih ljudi. Torej tudi v glavah mojih prijateljev in sorodnikov. Navidezno so bili sicer proti meni, saj so vedeli, da me bodo zagotovo aretirali. Bili so torej proti posledicam, ne pa proti tistemu, za kar sem si prizadeval.”

O času v zaporu ne govori rad. Čeprav politično korekten nasmešek praktično nikoli ne izgine z njegovega obraza. In vneto kaže malce obarvane zobe. Je strasten kadilec in brez slabe vesti zamuja na intervjuje zato, da prej še kakšno prižge.

Z radovednimi očmi zre v sogovornika in čeprav se zdi, da razume vprašanje, čaka na prevod v kitajščino. Dvakrat sem ga vprašala isto! Je res, da je v zaporu svoje proti režimske misli zapisoval kar na toaletni papir?

“Po naključju sem ugotovil, da so zaporniške zapise pregledovali visoki uradniki komunistične partije. Zato sem se odločil, da bom pisal …”

Leta 1997 so ga oblasti, po močnih mednarodnih pritiskih, izpustile. Za njegovo osvoboditev si je prizadeval tudi tedanji ameriški predsednik Bill Clinton. Wei Jingsheng ne deluje pretirano hvaležno, saj ob vsaki priložnosti poudari, da je življenje v Združenih državah Amerike zanj kazen.

“Bil sem pred zelo težko izbiro. Da zapustim državo in lahko izražam to kar mislim, ali pa ostanem in zavedno obmolknem.”

Zato, ker ni utihnil, tudi ko je bilo najbolj težko, je bil že sedemkrat nominiran za Nobelovo nagrado za mir. Ni prepričan, da jo bo kdaj dobil. A, kot zatrjuje, to ni najbolj bistveno.

“Če bi mi nekoč nagrado dalo kitajsko ljudstvo, bi mi pomenila veliko več kot Nobelova.”

Tudi prav. Zagotovo pa bi si zaslužil tudi priznanje mednarodne skupnosti. Časnik The Independent je potem, ko je nagrado leta 2009 dobil ameriški predsednik Barack Obama, sestavil seznam šestih kanditatov, ki bi si jo zaslužili bolj. Med njimi je tudi Wei Jingsheng.


14.01.2019

Češka filmska režiserka Apolena Rychlikova

29-letna češka filmarka se je rodila v Brnu, zdaj pa živi v Pragi. Tam je ostala po študiju na znamenitem FAMU in rojstvu dveh otrok. Snema predvsem dokumentarne in angažirane filme o perečih družbenih tematikah, hkrati pa kot novinarka in kolumnistka piše za različne spletne portale in uveljavljene češke medije.


07.01.2019

Hande Senguler

Hande Senguler je bila rojena v Turčiji, nekaj let je živela v Združenih državah Amerike, njen trenutni dom pa je Strasbourg, kjer zadnji dve leti študira sociologijo. Je kritična opazovalka tako francoske kot turške družbe, v obe se tudi aktivno politično vključuje vendar pravi, da v Franciji svoj aktivizem izraža veliko lažje kot v svoji domovini. Kako s svojim kolesom ozavešča mlade o politični participaciji po Strasbourgu, je Gašperju Andrineku povedala v oddaji Evropa posebno.


24.12.2018

Prebivalci velikih evropskih mest so si zelo podobni

Ladislav Karda je mladi češki improvizator, ki se v svojih predstavah ukvarja z vprašanjem lastne in nacionalne identitete. Gledališčnik pripoveduje, kako je na sprejemnih izpitih skoraj skočil skozi okno, o češkem lutkarstvu in popivanju, pa tudi o vlogi Evropske unije pri podpiranju umetnosti.


17.12.2018

Réka Bucsi

Réka Bucsi je vzhajajoča zvezda mednarodnih festivalov animiranega filma – od Berlinala do Sundancea in Annecyja. Na njih je pobrala več kot 50 mednarodnih nagrad, s svojim diplomskim filmom Symphony no. 42 pa je leta 2014 prišla celo v ožji izbor za oskarja. 30 letna Madžarska umetnica, ki se je rodila v Nemčiji in prvih 8 let zaradi službe staršev živela v Avstriji, danes ustvarja v Budimpešti. Madžarsko ima rada, malo manj pa ima rada danes neprestano in vseprisotno poudarjanje madžarskosti. Z njo se je pogovarjal Gašper Andrinek. Foto: Andrej Firm


10.12.2018

Ludemila Silva - študentka medicine z Zelenortskih otokov

Ludemila Silva z Zelenortskih otokov že šest let živi v Sloveniji, kjer študira medicino. Njen materni jezik je portugalščina, govori tudi angleško, francosko in špansko, obvlada kreolski jezik, hkrati pa je prava mojstrica slovenščine, ki obožuje slovensko kulinariko - predvsem golaž.


03.12.2018

Raphaël Héliot, študent evropskih študij v Bruslju

Raphaël Héliot je francoski študent evropskih študij v Bruslju. Zanj predstavlja Evropska unija čudovit projekt, ki se zavzema za vrednote, kot so izobrazba, mir, človekove pravice. Unijo označi za nenavadno sestavljanko, ki jo ustvarjajo različne kulture, povezane v eno skupnost. Ali verjame, da bomo v prihodnje pozabili na nacionalno identiteto in se predstavljali kot Evropejci?


26.11.2018

Andrey Novakov

Andrej Novakov je v poslanske klopi Evropskega parlamenta sedel konec leta 2014 in pri takrat 26 letih postal najmlajši evroposlanec v tem sklicu in eden najmlajših v zgodovini. Svojo mladost vidi kot prednost, saj delo v parlamentu zahteva ogromno časa in energije. Uveljavil se je že v študentski politiki, bil dvakrat podpredsednik največjega evropskega študentskega združenja Evropskih demokratov, leta 2016 pa ga je revija Forbes uvrstila na listo '30 under 30' najbolj uspešnih mladih politikov na svetu, mlajših od 30 let.


19.11.2018

Ester Ledecká, športna in evropska dvoživka

Ester Ledecká je 23-letna Čehinja, ki je februarja osvojila naslova olimpijske prvakinje v alpskem smučanju in deskanju.


12.11.2018

Sarah Schug

Sarah Schug je mlada Nemka, ki živi in dela v Bruslju. Nič posebnega, vendar Sarah ni evropska uslužbenka. Je ustvarjalka zanimivega bloga o kulturnem in umetniškem utripu Bruslja. Razloži, da je belgijska prestolnica zaradi nižjih najemnin privlačna tudi za umetnike iz Pariza, Londona in Berlina, pojasni, kako je z integracijo manjšin slaba tri leta po terorističnem napadu in kakšna sta Evropa in njena metropola z nebirokratskega zornega kota. Bruselj niso samo pivo, krompirček, vaflji in evrokrati.


05.11.2018

Lina Vasquez

Lina Vasquez je mlada, 22-letna latvijska poliglotka, ki je del svojega življenja preživela v Avstraliji. Pred tremi leti je v Berlinu odprla podjetje, preživlja pa se s tistim, v čemer je najboljša – z jeziki. Govori jih osem, šest na stopnji materne govorke. Zadnje leto postaja tudi čedalje bolj vplivna youtube osebnost, veseli pa jo, da živi v času, ko je svoje ideje in znanje s pomočjo spleta tako lahko predstaviti. Z njo se je pogovarjal Tadej Košmrlj.


29.10.2018

Nikolaj Efendi, glasbenik

Nikolaj Efendi je glasbenik, ki se je pred dvanajstimi leti iz Celovca preselil na Dunaj. Koroški Slovenec opozarja, da EU ni tako samoumevna kot se nam zdi. Razložil bo, zakaj ne ustvarja v nemščini in kaj spoznava na svojih številnih koncertih.


22.10.2018

Luka Dremelj, direktor podjetja Erento

Luka Dremelj je star 27 let in je direktor podjetja Erento. Študiral je v Sloveniji in Kanadi, živi v Nemčiji. Ko ne dela, dirka z avtomobili. Luka Dremelj o razmerju med delom in prostim časom, motivaciji zaposlenih, mladih talentih in Berlinu! Tam ga je obiskala Anja Hlača Ferjančič.


15.10.2018

Maria Belen Poncio, argentinska režiserka

Maria Belen Poncio, 26-letna Argentinka, je pred dvema letoma začela odkrivati Evropo. Naprej na študentski izmenjavi v Madridu, nato kot diplomantka filmske režije v Berlinu in Münchnu. Kako je doživela Evropo kot mlada študentka in kako jo vidi danes kot režiserka? "Tisti, ki so bili v Evropi pred menoj, so jo vsi po vrsti idealizirali, da je v Evropi več možnosti za študij in delo. Kmalu sem spoznala, da ni tako …" V Benetkah se je z njo pogovarjala Nina Zagoričnik.


08.10.2018

Filip Horky, češki novinar

Filip Horky je eden izmed redkih mladih čeških novinarjev, ki dobesedno živi svoje sanje. Kot novinar je začel delati že pri 16 letih, zdaj je pri svojih 27 postal urednik zunanje politične redakcije pri češkem spletnem mediju Seznam Zprávy. V svoji karieri se je preizkusil že v vseh medijih in pokrival številne teme in področja tako na Češkem kot v tujini. Zase pravi, da je najprej Evropejec, nato Pražan, šele potem Čeh. Z njim se je v Pragi pogovarjal Gašper Andrinek.


01.10.2018

Lydia Mihelič Pulsipher, ameriško-slovenska geografinja

Več sto ameriških univerz uporablja za svoje gradivo učbenik, ki ga je napisala ameriška Slovenka Lydia Mihelič Pusipher. To, da je bil njen oče Slovenec, je opaziti tudi po – z našo velikostjo – nesorazmernem številu omemb Slovenije v učbeniku, ki sicer spada med tri najbolj uporabljane geografske učbenike v ZDA. Lydia se je rodila v ZDA, kamor se je njen oče preselil iz okolice Ribnice. Danes živi v Knoxvillu, v zvezni državi Tennessee in je tam predavateljica geografije na univerzi, hkrati pa tudi častna konzulka Republike Slovenije.


24.09.2018

Christopher Thiery

Tolmaču Christopherju Thieryju težko pripišemo narodnost, saj je popolnoma dvojezičen in v ljubezni med angleščino in francoščino ločuje podobno kot mati med svojima dvema otroka. Nekdaj osebni tolmač več francoskih predsednikov, od Mitterranda do Chiraca, je vrsto let spremljal drobovje delovanja svetovne politike.


17.09.2018

Gáspár Miklós Tamás

Dr. Gáspár Miklós Tamás je brezposeln, torej brez rednega dohodka. Ima štiri otroke. Čeprav pravi, da je njegovo finančno stanje zadovoljivo, nikoli ne ve, koliko denarja bo imel naslednji mesec. Odvisen je od pisanja časopisnih člankov, zato se ne more povsem svobodno posvetiti svojemu delu.


10.09.2018

Italee Watson, jamajška reggae pevka

Italee Watson je aktivistka in bojevnica ljubezni. Vzgajali so jo v rastafarijanskem duhu, v Kingstonu je otroštvo preživela v duhovni skupnosti z drugimi družinami. Je glasbenica nove generacije reggaeja, podpisana je pod naslovi skladb z velikimi glasbenimi imeni. Med drugim je nastopala z jamajškim zvezdnikom Shaggyjem.


03.09.2018

Jennifer Clement - predsednica mednarodnega Pena

Raziskovalni novinarji v Mehiki ne končajo v zaporu, ampak v grobu,” je močna fraza, ki jo je v pogovoru z nami pred časom izrekla prva ženska predsednica mednarodnega Pena Jennifer Clement. O Mehiki ve veliko, saj je bila prej tudi predsednica mehiškega Pena, je pa tudi pisateljica, v okviru organizacije, ki ji predseduje, pa se zavzema za svobodo medijev. In te, kot sama pravi, še ni na vidiku – zadnja leta se namreč pri Penu ukvarjajo z umori svobodomiselnih blogerjev in pisateljev v Bangladešu, Mehiki, Etiopiji, Egiptu, pa tudi v Evropi smo priča sovraštvu do tistih novinarjev, ki opravljajo delo države, policije. Pišejo o mafiji, trgovini z orožjem in drogami ter tudi o skorumpiranih politikih. Spomnimo se malteške preiskovalne novinarke Daphne Caruana Galizia, pa slovaškega preiskovalnega novinarja Jána Kuciaka – oba sta razkrivanje umazanih političnih podrobnosti plačala s svojim življenjem. Z Jennifer Clement bomo tako ugotavljali, ali je moč peresa še silnejša od meča, povedala bo tudi, kako jo je zaznamovalo prijateljstvo z našim pesnikom Tomažem Šalamunom ter zakaj mehiške deklice oblačijo v fantovska oblačila in jih skrivajo v jamah.


09.07.2018

Avdo Avdić

Njegove metode raziskovanja in pridobivanja informacij so nekonvencionalne, a pri svojem delo ima vedno le en cilj: prikazovanje resnice. Avdo Avdić je eden najbolj prepoznavnih novinarjev v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine, z odkrivanjem skrivališč vojnih zločincev, razkrivanjem gospodarskega kriminala in pranja denarja ter stisk sodržavljanov je oblasti večkrat postavil na laž, hkrati pa izpostavil sistemske težave povojne ureditve Bosne in Hercegovine. Lani je objavil dokumentarec o izginjanju tujih donacij, namenjenih povojni obnovi Srebrenice, v katerem natančno prikaže bogatenje peščice in bedo večine prebivalcev mesta, a si ga v Bosni in Hercegovini ni drznila predvajati nobena televizija.


Stran 11 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov