Muhammad Saleh je 50-letni Somalec, ki je pred dobrim letom v Sloveniji dobil politični azil. Trenutno živi v integracijski hiši v Mariboru in upa, da bo kmalu uspel najti kakšno delo.

“Želim si imeti urejeno življenje, takega, kot ga doslej nisem imel. Želim si najti delo, da bi lahko sam zaslužil za svoje življenje. Predvsem pa si želim, da bi lahko živel skupaj z družino. Najverjetneje bom ostal tukaj, v Sloveniji.”

Ve, da bo težko, ker ni več najmlajši, poleg tega slabo govori slovensko, pa tudi gospodarska kriza je po celi Evropi. A z razmerami v Somaliji se ne more primerjati nobena kriza.

“V Somaliji imamo državljansko vojno že 21 let. In v tej vojni se moraš opredeliti. Ali boš prijel za orožje ali pa te bodo takoj ustrelili. Nočem streljati na svoje bližnje, zato sem se odločil, da zbežim. Kot moškega bi me gotovo prisilili, da bi se moral boriti na strani enega od plemenskih zavezništev. In moral bi ubijati.”

V Somaliji na pobeg iz države čakajo tudi njegova žena in trije otroci. Upa, da bodo nekoč lahko prišli za njim, a po drugačni poti kot on sam. “Do Evrope smo večinoma potovali po poteh in državah, ki jih ne poznam. Pravzaprav težko sploh povem, skozi katere države smo potovali. Vozili smo predvsem ponoči. Seveda nismo izbirali običajnih poti, ampak smo se skrivali po gozdovih in zapuščenih krajih.”

Potovanje je trajalo nekaj mesecev. Pot, ki bi jo sicer z avtomobilom prevozil v nekaj dneh, je bila seveda temu primerno naporna in tragična.