Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zeze, kakor tudi kličejo Josepha, je v Ljubljano prišel konec leta 1977 kot študent v času gibanja neuvrščenih. “Z Madagaskarja sem odletel 16. decembra pri 25-ih stopinjah Celzija, v Ljubljano sem prišel dan pozneje. Tukaj je bilo – 15 stopinj Celzija. Ker sem nosil kratke rokave, mi je osebje na letalu posodilo odejo, ampak to ni bilo to.”
Joseph Rakotorahalahy je človek poln neverjetnih zgodb. Pri šestnajstih je tako na Madagaskarju napisal pesem, ki je danes tam pravi evergreen: “Vsi so pisali o ljubezni, jaz pa sem napisal pesem o zahajajočem soncu, ki je zelo značilno za Madagaskar. Po enem tednu je pri meni že trkal urednik radijske postaje in mi ponujal pogodbo za takrat zame nepredstavljivo veliko denarja.” Ni je podpisal, ker mu tega niso dovolili doma.
Je pa vsaj tako zanimiva kot Zezejeva glasbena kariera tudi njegova športna kariera – odličen nogometaš bi kmalu postal prvi temnopolti smučar na olimpijskih igrah v Sarajevu: “Ponudili so mi, ali bi hotel nastopiti, pa sem jih zavrnil, ker mi ni bila všeč rasistična politika. Tako so potem Francozi našli nekega Senegalca, ki je bil gotovo slabši od mene. Jaz sem takrat že znal smučati, on pa je še vozil plug.”
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Zeze, kakor tudi kličejo Josepha, je v Ljubljano prišel konec leta 1977 kot študent v času gibanja neuvrščenih. “Z Madagaskarja sem odletel 16. decembra pri 25-ih stopinjah Celzija, v Ljubljano sem prišel dan pozneje. Tukaj je bilo – 15 stopinj Celzija. Ker sem nosil kratke rokave, mi je osebje na letalu posodilo odejo, ampak to ni bilo to.”
Joseph Rakotorahalahy je človek poln neverjetnih zgodb. Pri šestnajstih je tako na Madagaskarju napisal pesem, ki je danes tam pravi evergreen: “Vsi so pisali o ljubezni, jaz pa sem napisal pesem o zahajajočem soncu, ki je zelo značilno za Madagaskar. Po enem tednu je pri meni že trkal urednik radijske postaje in mi ponujal pogodbo za takrat zame nepredstavljivo veliko denarja.” Ni je podpisal, ker mu tega niso dovolili doma.
Je pa vsaj tako zanimiva kot Zezejeva glasbena kariera tudi njegova športna kariera – odličen nogometaš bi kmalu postal prvi temnopolti smučar na olimpijskih igrah v Sarajevu: “Ponudili so mi, ali bi hotel nastopiti, pa sem jih zavrnil, ker mi ni bila všeč rasistična politika. Tako so potem Francozi našli nekega Senegalca, ki je bil gotovo slabši od mene. Jaz sem takrat že znal smučati, on pa je še vozil plug.”
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Neveljaven email naslov