Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sir Chris Bonington je skoraj 78-letni plezalec, ki velja za enega najboljših na svetu. Je prvi Britanec, ki je preplezal severno steno Eigerja, kot prvi je preplezal severno steno Anapurne 2: “Rad imam neosvojene vrhove in smeri, ki jih ni preplezal še nihče. To je ta raziskovalna stran plezanja, ko si zadaš nalogo, ki je ni še nihče naredil, pripraviš načrt in goro osvojiš. ”
Sir Chris Bonington je britanska plezalna legenda. Za zasluge pri razvoju športa in predvsem alpinizma mu je angleška kraljica podelila celo viteški naziv: “To je super za vaš ego. Vsakega priznanja sem vesel. Pri tem pa je najbolj pomembno to, da z njim z lahkoto odpiram večino vrat. Če že sam nimam finančnih koristi od viteškega naziva, jih ima vsaj plezanje.”
Vsak ekstremni plezalec je lahko vesel, da je še živ, pravi Chris, ki je tudi sam večkrat hodil čisto po robu: “Zgodi se, da kar naenkrat drsiš po hribu in si misliš – zdaj je pa res konec … Sam sem bil devet ali desetkrat res čisto na robu in sem imel izjemno srečo, da sem se rešil.”
Tako sta se s soplezalcem ob spustu z gore Ogre v Karakorumu šest dni borila s snežnim viharjem, brez hrane – eden s polomljenima nogama, drugi s polomljenimi rebri. A če nočeš biti “instant plezalec”, je treba tudi tvegati: “To, kar se je zgodilo z Everestom, je čisto normalno. Ko se zgodi, da je neka gora prvič preplezana, pade ta prepreka neosvojljivosti. Pravzaprav se mi zdi super, da obstaja en tak lonec z medom, h kateremu silijo množice. Če hočete res plezati, sami, je v Himalaji na tisoče ne-preplezanih gora, tam med 5.000 in 6.500 metri …“
725 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Sir Chris Bonington je skoraj 78-letni plezalec, ki velja za enega najboljših na svetu. Je prvi Britanec, ki je preplezal severno steno Eigerja, kot prvi je preplezal severno steno Anapurne 2: “Rad imam neosvojene vrhove in smeri, ki jih ni preplezal še nihče. To je ta raziskovalna stran plezanja, ko si zadaš nalogo, ki je ni še nihče naredil, pripraviš načrt in goro osvojiš. ”
Sir Chris Bonington je britanska plezalna legenda. Za zasluge pri razvoju športa in predvsem alpinizma mu je angleška kraljica podelila celo viteški naziv: “To je super za vaš ego. Vsakega priznanja sem vesel. Pri tem pa je najbolj pomembno to, da z njim z lahkoto odpiram večino vrat. Če že sam nimam finančnih koristi od viteškega naziva, jih ima vsaj plezanje.”
Vsak ekstremni plezalec je lahko vesel, da je še živ, pravi Chris, ki je tudi sam večkrat hodil čisto po robu: “Zgodi se, da kar naenkrat drsiš po hribu in si misliš – zdaj je pa res konec … Sam sem bil devet ali desetkrat res čisto na robu in sem imel izjemno srečo, da sem se rešil.”
Tako sta se s soplezalcem ob spustu z gore Ogre v Karakorumu šest dni borila s snežnim viharjem, brez hrane – eden s polomljenima nogama, drugi s polomljenimi rebri. A če nočeš biti “instant plezalec”, je treba tudi tvegati: “To, kar se je zgodilo z Everestom, je čisto normalno. Ko se zgodi, da je neka gora prvič preplezana, pade ta prepreka neosvojljivosti. Pravzaprav se mi zdi super, da obstaja en tak lonec z medom, h kateremu silijo množice. Če hočete res plezati, sami, je v Himalaji na tisoče ne-preplezanih gora, tam med 5.000 in 6.500 metri …“
Včasih je skakal s palico. Zdaj počne vse! Sergej Bubka teče, smuča, kolesari, hodi v fitnes. Šport je del njegovega življenja, tako kot 35 svetovnih rekordov in skoraj toliko športno–političnih funkcij. Kot pravi ima kaotično življenje, ki ga obvladuje s samodisciplino. Od dvanajstega leta skrbno pazi na prehrano, mladim športnikom pa skuša dopovedati, da samo zabava ne prinese vrhunskih rezultatov.
Bistvo tanga je srečanje. Dva posameznika ob spremljavi glasbe komunicirata s telesi namesto z besedami, pravi Ariadna Naveira, ena najbolj znanih mladih plesalk argentinskega tanga na svetu. Plesanje tanga ji je bilo položeno v zibko, oba njena starša sta bila plesalca, očetu pravijo kar “učitelj učiteljev tanga,” saj je v 80-ih iz tanga razvil “novi tango” in nekoliko zaprašen tradicionalen argentinski ples ponovno naredil popularen. Ariadna je danes profesionalka.
Mohammad Ali Soroosh je doštudiral mednarodno pravo v Indiji, zdaj pa v Heratu vodi oddelek nemške humanitarne organizacije HELP. Ukvarja se predvsem reintegracijo afganistanskih povratnikov iz Irana in usposabljanjem javnih uslužbencev v Heratu. Je tudi predavatelj na tamkajšnji univerzi. Na svoji prvi (tudi) službeni poti po Evropi je najprej obiskal Slovenijo, odpravlja se še v Nemčijo. Razgovoril se je tudi o izkušnji življenja pod Talibani.
Felix Richterich bi lahko bil kar gospod Ricola, čeprav sta v imenu znane blagovne znamke le dve črki njegovega priimka. Je eden redkih, ki pozna recept za bombone s 13-imi zelišči, ki so osvojili svet. Zelo dobro pozna tudi odgovor na vprašanje: “Kdo jih je naredil?” Švicar o Švicarjih in Slovencih.
David Leigh je raziskovalni novinar pri Guardianu, profesor novinarstva na City University v Londonu in dobitnik številnih novinarskih nagrad.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Neveljaven email naslov