Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Eduardo Raon

11.03.2015

V Ljubljani je pristal po nesreči, pove z nasmeškom na obrazu. Ker ima pač njegova partnerka, Slovenka, tukaj redno službo, sam pa je tako v Ljubljani kot v Lizboni lahko samo “svobodnjak”. Eduardo Raon je portugalski harfist in skladatelj, ki tako že 4 leta živi in ustvarja pri nas. A takoj opozori, da je daleč od podobe klasičnega harfista, kot si ga predstavlja večina. Torej angelčka v belem, ki blagozvočno udarja po strunah in iz njih izvablja čudovite biblične melodije. Ustvarja predvsem eksperimentalno glasbo, z njo tudi opremlja filme; v zadnjem času pa je odkril še en ne najpogostejši instrument – daxophone.

"Koncertna harfa ima 47 strun. Instrument je nekoliko višji od mene, torej okrog 180 centimetrov, ampak dobra stvar je, da jo lahko spraviš v avto."

V Ljubljani je pristal po nesreči, pove z nasmeškom na obrazu. Ker ima pač njegova partnerka, Slovenka, tukaj redno službo, sam pa je tako v Ljubljani kot v Lizboni lahko samo “svobodnjak”. Eduardo Raon je portugalski harfist in skladatelj, ki tako že 4 leta živi in ustvarja pri nas. A takoj opozori, da je daleč od podobe klasičnega harfista, kot si ga predstavlja večina. Torej angelčka v belem, ki blagozvočno udarja po strunah in iz njih izvablja čudovite biblične melodije.

“Vsak ima svoje fantazije. Kar je čisto ok. Res gre za instrument, ki lahko zveni precej prijetno. Ampak na srečo lahko z njim zaigraš tudi kakšne bolj grde zvoke. Pravzaprav sem vesel, da ne obstaja samo ta neo-biblična podoba nebeških užitkov v povezavi s harfo.”

Eduardo se je po selitvi v Slovenijo odločil, da poveča število harfistov v Sloveniji za nekaj deset odstotkov. Ljubljana – za Lizbono zdaj njegov drugi dom – ga ni presenetila, pravi, da ima praktično vse, kar imajo veliki. Tudi kakšnega kulturnega šoka ni doživel, ob tem, kaj se mu v Sloveniji zdi najbolj moteče, pa doda: “Moteče morda ni prava beseda, ampak zelo pogrešam veter in morje. Tega občutka Portugalske obale tukaj ni … No, morda bi na Primorskem z vetrom še nekako šlo, ampak ocean je pa res nekaj zelo drugačnega. Sicer pa sem zadovoljen z Ljubljano, ni mi treba na slovensko obalo.”

Zakaj se je Eduardo odločil, da hoče igrati harfo. Kljub stereotipom, da gre za bolj ženski instrument in da niti ni imel želje igrati v kakšnem klasičnem orkestru? Ne nazadnje je dekleta lažje osvajati s kitaro, ki jo je igral prej?

“Če pomisliš na učilnico polno harfistk, potem je lahko tudi taka izbira precej logična. če je to tvoj namen. Sam sem s harfo začel precej pozno, prej sem igral kitaro, igral sem rok. Hotel pa sem študirati nek nov instrument, ki ima veliko muzikalnost. Poleg tega sem imel priložnost delati z odlično učiteljico in skladateljico. Poleg učenja same tehnike mi je odprla glasbena obzorja – glasbeno in konceptualno.”

Ko igraš na harfo, čeprav je – kar se strun tiče – podobna kitari, je seveda treba razmišljati nekoliko drugače: “Koncertna harfa ima 47 strun, obstajajo tudi nekoliko manjše harfe, pa seveda keltske harfe, ki so nekoliko drugačne. Instrument je nekoliko višji od mene, torej okrog 180 centimetrov, ampak dobra stvar je, da jo lahko spraviš v avto.”

Svojo glasbo bi Edoardo Raon najlažje opisal kot – zelo polna čustev , kar ne pomeni, da ima neko romantično estetiko, ampak vedno hoče pri poslušalcu vzbuditi čustven odziv. V zadnjem času je Eduardo precej časa posvetil projektu Radia Cone – Zvočiti. Skupaj z ameriškim zvočnim umetnikom Jeffom Kollarjem, ki se ukvarja predvsem z radiem, sta ustvarila radijsko-hafrovsko mešanico … In dobila sta kaj?

Ne vem, kako bi temu rekel. Nekdo je to opisal kot “neke vrste digitalno romanco”. Nikakor ni bilo podobno stereotipnemu zvoku harfe, ki je tak – prijeten. Ni pa bilo niti tako brutalno, tehnološko, pač tako, kot se umetno proizvaja zvok.”

Eduardo Raon, gost Evrope, osebno! pa nima samo tega projekta. Njegov prvi, s katerim je tudi začel nastopati v Sloveniji  in je hkrati najbolj harfističen v stereotipnem pomenu, je zasedba Power trio. Več o tem in ostalih projektih pa si lahko ogledate tudi na Youtubu.


Evropa osebno

717 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Eduardo Raon

11.03.2015

V Ljubljani je pristal po nesreči, pove z nasmeškom na obrazu. Ker ima pač njegova partnerka, Slovenka, tukaj redno službo, sam pa je tako v Ljubljani kot v Lizboni lahko samo “svobodnjak”. Eduardo Raon je portugalski harfist in skladatelj, ki tako že 4 leta živi in ustvarja pri nas. A takoj opozori, da je daleč od podobe klasičnega harfista, kot si ga predstavlja večina. Torej angelčka v belem, ki blagozvočno udarja po strunah in iz njih izvablja čudovite biblične melodije. Ustvarja predvsem eksperimentalno glasbo, z njo tudi opremlja filme; v zadnjem času pa je odkril še en ne najpogostejši instrument – daxophone.

"Koncertna harfa ima 47 strun. Instrument je nekoliko višji od mene, torej okrog 180 centimetrov, ampak dobra stvar je, da jo lahko spraviš v avto."

V Ljubljani je pristal po nesreči, pove z nasmeškom na obrazu. Ker ima pač njegova partnerka, Slovenka, tukaj redno službo, sam pa je tako v Ljubljani kot v Lizboni lahko samo “svobodnjak”. Eduardo Raon je portugalski harfist in skladatelj, ki tako že 4 leta živi in ustvarja pri nas. A takoj opozori, da je daleč od podobe klasičnega harfista, kot si ga predstavlja večina. Torej angelčka v belem, ki blagozvočno udarja po strunah in iz njih izvablja čudovite biblične melodije.

“Vsak ima svoje fantazije. Kar je čisto ok. Res gre za instrument, ki lahko zveni precej prijetno. Ampak na srečo lahko z njim zaigraš tudi kakšne bolj grde zvoke. Pravzaprav sem vesel, da ne obstaja samo ta neo-biblična podoba nebeških užitkov v povezavi s harfo.”

Eduardo se je po selitvi v Slovenijo odločil, da poveča število harfistov v Sloveniji za nekaj deset odstotkov. Ljubljana – za Lizbono zdaj njegov drugi dom – ga ni presenetila, pravi, da ima praktično vse, kar imajo veliki. Tudi kakšnega kulturnega šoka ni doživel, ob tem, kaj se mu v Sloveniji zdi najbolj moteče, pa doda: “Moteče morda ni prava beseda, ampak zelo pogrešam veter in morje. Tega občutka Portugalske obale tukaj ni … No, morda bi na Primorskem z vetrom še nekako šlo, ampak ocean je pa res nekaj zelo drugačnega. Sicer pa sem zadovoljen z Ljubljano, ni mi treba na slovensko obalo.”

Zakaj se je Eduardo odločil, da hoče igrati harfo. Kljub stereotipom, da gre za bolj ženski instrument in da niti ni imel želje igrati v kakšnem klasičnem orkestru? Ne nazadnje je dekleta lažje osvajati s kitaro, ki jo je igral prej?

“Če pomisliš na učilnico polno harfistk, potem je lahko tudi taka izbira precej logična. če je to tvoj namen. Sam sem s harfo začel precej pozno, prej sem igral kitaro, igral sem rok. Hotel pa sem študirati nek nov instrument, ki ima veliko muzikalnost. Poleg tega sem imel priložnost delati z odlično učiteljico in skladateljico. Poleg učenja same tehnike mi je odprla glasbena obzorja – glasbeno in konceptualno.”

Ko igraš na harfo, čeprav je – kar se strun tiče – podobna kitari, je seveda treba razmišljati nekoliko drugače: “Koncertna harfa ima 47 strun, obstajajo tudi nekoliko manjše harfe, pa seveda keltske harfe, ki so nekoliko drugačne. Instrument je nekoliko višji od mene, torej okrog 180 centimetrov, ampak dobra stvar je, da jo lahko spraviš v avto.”

Svojo glasbo bi Edoardo Raon najlažje opisal kot – zelo polna čustev , kar ne pomeni, da ima neko romantično estetiko, ampak vedno hoče pri poslušalcu vzbuditi čustven odziv. V zadnjem času je Eduardo precej časa posvetil projektu Radia Cone – Zvočiti. Skupaj z ameriškim zvočnim umetnikom Jeffom Kollarjem, ki se ukvarja predvsem z radiem, sta ustvarila radijsko-hafrovsko mešanico … In dobila sta kaj?

Ne vem, kako bi temu rekel. Nekdo je to opisal kot “neke vrste digitalno romanco”. Nikakor ni bilo podobno stereotipnemu zvoku harfe, ki je tak – prijeten. Ni pa bilo niti tako brutalno, tehnološko, pač tako, kot se umetno proizvaja zvok.”

Eduardo Raon, gost Evrope, osebno! pa nima samo tega projekta. Njegov prvi, s katerim je tudi začel nastopati v Sloveniji  in je hkrati najbolj harfističen v stereotipnem pomenu, je zasedba Power trio. Več o tem in ostalih projektih pa si lahko ogledate tudi na Youtubu.


13.02.2013

Christopher Meredith, valižanski pisatelj in prevajalec, ki je svojo kariero začel kot delavec v železarni, tako kot 3 generacije njegovih prednikov

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


06.02.2013

Evropa osebno

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


30.01.2013

Espido Freire - baskovsko španska pisateljica

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


23.01.2013

Luc Panissod, generalni sekretar Svetovne organizacije skavtskega gibanja

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


16.01.2013

Melanie S. Rose - nemška pesnica in pisateljica

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


09.01.2013

Anselm Grün, menih, ki nemške menedžerje uči, kako voditi

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


02.01.2013

József Makai, madžarski novinar in urednik

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


26.12.2012

Leo Bormans, beligijski pisatelj, novinar in ambasador sreče

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


12.12.2012

Florian Schulz - nemški fotograf, ki raje kot lepa dekleta fotografira živali in naravo...

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


05.12.2012

Elyes Ezzine, tunizijski pravnik in borec za človekove pravice

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


28.11.2012

Umar Cheema, pakistanski preiskovalni novinar

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


21.11.2012

Maja Miloš, srbska režiserka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


14.11.2012

Blanca Andreu, španska pesnica in blogerka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


07.11.2012

Tim Sikyea, kanadski indijanski zdravilec

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


31.10.2012

Dr. Robert Pfaller, avstrijski filozof in kulturolog

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


24.10.2012

Marina Rosenfeld - ameriška umetnica zvoka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


17.10.2012

Dr. Vitalij Bezrogov, ruski pedagog

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


10.10.2012

Alicia García Núnez, španska novinarka in pesnica

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


03.10.2012

Christin Lahr - nemška umetnica in aktivistka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


26.09.2012

Vladislav Bajac - srbski novinar, pisatelj, pesnik, založnik in prevajalec

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


Stran 24 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov