Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Matthew Turk

15.07.2015

Pred dobrim mesecem je v Ljubljani v Cankarjevem domu potekala mednarodna konferenca tehnologij za prepoznavo kretenj in obrazov. Na njej je sodeloval in predaval ameriški strokovnjak za tehnologije razširjene resničnosti Matthew Turk.

"Kot otrok sem oboževal potico. Zato je bil zelo razburljivo priti v Slovenijo, kjer sem končno pojedel pravi kos potice."

Matthew živi ob oceanu v Kaliforniji. Ima veliko hišo, dva otroka in službo profesorja na Univerzi v Santa Barbari. Nima veliko prostega časa, ko pa je prost, rad igra košarko, sprehaja psa po peščeni plaži ali čas zabija na svoji barki. Tako nekako si je mogoče predstavljati tipično ameriško življenje. Matthew Turk pa vseeno ni tipičen Američan, njegovi stari starši so bili Slovenci.

Ob koncu 19. stoletja so še kot otroci zapustili Slovenijo in ločeno prispeli v Združene države Amerike. Babica in dedek sta se potem spoznala, se zaljubila, si ustvarila družino in tam za vedno ostala: “Takrat sta bila oba zelo mlada, s svojima družinama sta se preselila v Minnesoto. V prvih nekaj desetletjih 20. stoletja se je tja preselilo veliko Slovencev in številni so delo dobili v tamkajšnjih rudnikih železa. Moj oče se je že rodil v Minnesoti, nikoli ni živel v Sloveniji, je pa odraščal ob slovenskem jeziku, saj babica ni govorila angleško. Umrla je, ko sem bil še zelo majhen. Spominjam se, da se nisva mogla pogovarjati, saj je poznala le nekaj angleških besed, večinoma smo se zato sporazumevali s pantomimo.”

Ni pa to edini spomin, ki ga veže na babico.

“Kot otrok sem oboževal potico. Zato je bil zelo razburljivo priti v Slovenijo, kjer sem končno pojedel pravi kos potice.”

Matthew Turk kljub temu, da je napol Slovenec, ne govori slovensko, saj njegov oče ni ohranil stikov s sorodniki v Sloveniji. Pravi, da se doma niso nikoli pogovarjali v slovenščini, zato se tudi jezika ni naučil. Zaradi očetovega dela pa v otroštvu ni imel možnosti vzpostaviti pravih prijateljstev.

“Oče je bil v mornarici, zato smo se veliko selili. Kot otrok sem živel v različnih mestih, to pa ima dobre in slabe strani. Včasih sem zavidal tistim, ki so živeli v istem mestu celo življenje, saj so si lahko ustvarili tista prava dolgoletna prijateljstva. Po drugi strani pa sem doživel veliko stvari, ki jih drugi niso.”

Selil se je v otroštvu – večinoma po mestih na vzhodni obali Združenih držav Amerike, nomadsko življenje pa je ohranil tudi v študijskih letih. Študiral je elektroinženirstvo in robotiko. Na izbiro študija je imela velik vpliv znanstvenofantastična holivudska produkcija.

“Vedno sem si želel ustvarjati naprave, ki bi pomagale ljudem. Samo nebo je meja in na področju računalniške tehnologije se zdi, da ni ovir.”

Področje, na katerem deluje, je večinoma področje računalniškega vida. Zadnje čase večinoma dela na interakciji med človekom in računalnikom in na področju razširjene resničnosti. “Ta tehnologija daje možnost, da informacije iz realnega življenja in tiste, ki jih ustvari računalnik, združimo in vam jih na prijazen način ponudimo. To je ideja razširjene realnosti.”

“Računalništvo danes veliko lažje najde svoj prostor v akademskih vodah kot pred nekaj leti. Oddelki za računalniško znanost se v Ameriki širijo in potrebujejo nov kader, veliko zaposlujejo profesorje, seveda, če so dobri.”

In sam je zelo dober. Potuje in gostuje na številnih uglednih svetovnih univerzah in inštitutih. Živel je na primer v Grenoblu v Franciji, v Lozani v Švici, dvakrat je bil na Finskem – v mestih Tempere in Oulu, zdaj pa je končno prispel tudi v Slovenijo: “Spoznal sem, da je Slovenija lepa in Ljubljana zelo prijetno mesto, vanjo bi se z veseljem vrnil. S sabo bi pripeljal družino, pa tudi svoje brate in sestre, ki še niso bili v Sloveniji. In če bo obstajala kakršna koli možnost, da odkrijem, kdo so moji sorodniki tu, bi bilo čudovito. Rad bi spoznal Turke, moja babica pa se je pisala Kočevar.”

“Podeželje je čudovito, mesto Ljubljana pa bi lahko rekli, da je “dobro vzdrževano” glavno mesto – je zelo čisto in ima lepe stavbe.” #zdaj

— Val 202 (@Val202) July 15, 2015


Evropa osebno

717 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Matthew Turk

15.07.2015

Pred dobrim mesecem je v Ljubljani v Cankarjevem domu potekala mednarodna konferenca tehnologij za prepoznavo kretenj in obrazov. Na njej je sodeloval in predaval ameriški strokovnjak za tehnologije razširjene resničnosti Matthew Turk.

"Kot otrok sem oboževal potico. Zato je bil zelo razburljivo priti v Slovenijo, kjer sem končno pojedel pravi kos potice."

Matthew živi ob oceanu v Kaliforniji. Ima veliko hišo, dva otroka in službo profesorja na Univerzi v Santa Barbari. Nima veliko prostega časa, ko pa je prost, rad igra košarko, sprehaja psa po peščeni plaži ali čas zabija na svoji barki. Tako nekako si je mogoče predstavljati tipično ameriško življenje. Matthew Turk pa vseeno ni tipičen Američan, njegovi stari starši so bili Slovenci.

Ob koncu 19. stoletja so še kot otroci zapustili Slovenijo in ločeno prispeli v Združene države Amerike. Babica in dedek sta se potem spoznala, se zaljubila, si ustvarila družino in tam za vedno ostala: “Takrat sta bila oba zelo mlada, s svojima družinama sta se preselila v Minnesoto. V prvih nekaj desetletjih 20. stoletja se je tja preselilo veliko Slovencev in številni so delo dobili v tamkajšnjih rudnikih železa. Moj oče se je že rodil v Minnesoti, nikoli ni živel v Sloveniji, je pa odraščal ob slovenskem jeziku, saj babica ni govorila angleško. Umrla je, ko sem bil še zelo majhen. Spominjam se, da se nisva mogla pogovarjati, saj je poznala le nekaj angleških besed, večinoma smo se zato sporazumevali s pantomimo.”

Ni pa to edini spomin, ki ga veže na babico.

“Kot otrok sem oboževal potico. Zato je bil zelo razburljivo priti v Slovenijo, kjer sem končno pojedel pravi kos potice.”

Matthew Turk kljub temu, da je napol Slovenec, ne govori slovensko, saj njegov oče ni ohranil stikov s sorodniki v Sloveniji. Pravi, da se doma niso nikoli pogovarjali v slovenščini, zato se tudi jezika ni naučil. Zaradi očetovega dela pa v otroštvu ni imel možnosti vzpostaviti pravih prijateljstev.

“Oče je bil v mornarici, zato smo se veliko selili. Kot otrok sem živel v različnih mestih, to pa ima dobre in slabe strani. Včasih sem zavidal tistim, ki so živeli v istem mestu celo življenje, saj so si lahko ustvarili tista prava dolgoletna prijateljstva. Po drugi strani pa sem doživel veliko stvari, ki jih drugi niso.”

Selil se je v otroštvu – večinoma po mestih na vzhodni obali Združenih držav Amerike, nomadsko življenje pa je ohranil tudi v študijskih letih. Študiral je elektroinženirstvo in robotiko. Na izbiro študija je imela velik vpliv znanstvenofantastična holivudska produkcija.

“Vedno sem si želel ustvarjati naprave, ki bi pomagale ljudem. Samo nebo je meja in na področju računalniške tehnologije se zdi, da ni ovir.”

Področje, na katerem deluje, je večinoma področje računalniškega vida. Zadnje čase večinoma dela na interakciji med človekom in računalnikom in na področju razširjene resničnosti. “Ta tehnologija daje možnost, da informacije iz realnega življenja in tiste, ki jih ustvari računalnik, združimo in vam jih na prijazen način ponudimo. To je ideja razširjene realnosti.”

“Računalništvo danes veliko lažje najde svoj prostor v akademskih vodah kot pred nekaj leti. Oddelki za računalniško znanost se v Ameriki širijo in potrebujejo nov kader, veliko zaposlujejo profesorje, seveda, če so dobri.”

In sam je zelo dober. Potuje in gostuje na številnih uglednih svetovnih univerzah in inštitutih. Živel je na primer v Grenoblu v Franciji, v Lozani v Švici, dvakrat je bil na Finskem – v mestih Tempere in Oulu, zdaj pa je končno prispel tudi v Slovenijo: “Spoznal sem, da je Slovenija lepa in Ljubljana zelo prijetno mesto, vanjo bi se z veseljem vrnil. S sabo bi pripeljal družino, pa tudi svoje brate in sestre, ki še niso bili v Sloveniji. In če bo obstajala kakršna koli možnost, da odkrijem, kdo so moji sorodniki tu, bi bilo čudovito. Rad bi spoznal Turke, moja babica pa se je pisala Kočevar.”

“Podeželje je čudovito, mesto Ljubljana pa bi lahko rekli, da je “dobro vzdrževano” glavno mesto – je zelo čisto in ima lepe stavbe.” #zdaj

— Val 202 (@Val202) July 15, 2015


13.02.2023

Toni Capuozzo: Na Balkanu sem izgubil iluzijo, da lahko novinarstvo spreminja svet

Toni Capuozzo je pri zahodnih sosedih sinonim za dopisnika z vojnih področjih. Novinarsko kariero je začel v Nikaragvi in Salvadorju, tam je prvič videl umirati novinarske kolege. In potem je bil v začetku devetdesetih poslan čez Slovenijo v Zagreb in naprej ... Na ozemlje, ki je nekoliko dišalo po spominih iz otroštva. Na Balkan se je lani vrnil in izdal knjigo Balcania s podnaslovom: zadnja vojna v Evropi. V Izoli je bil gost Društva novinarjev. Z njim sta se pogovarjali Claudia Raspolič in Tjaša Škamperle iz RTV centra v Kopru.


06.02.2023

Mathieu Amalric, francoski režiser in igralec

Predstavljajte si, da na ulici po dolgem času srečate osebo, do katere ste vedno gojili posebno spoštovanje. Predvsem zaradi sočutne pripravljenosti za pogovor, poslušanje in misli, ki ti lahko spremenijo življenje.


30.01.2023

Javier Sainz de los Terreros, glas muzeja Prado na družabnih omrežjih

Javier Sainz de los Terreros je vodja upravljanja digitalnih komunikacij in družbenih medijev v enem najpomembnejših in najbolj obiskanih muzejev na svetu, v muzeju Prado v Madridu. Odgovoren je za ustvarjanje videoposnetkov na različnih socialnih omrežjih. Kar je bilo sprva zamišljeno kot intimni sprehod po galeriji brez obiskovalcev, je postalo digitalna strategija, ki je muzeju prinesla tudi nagrado Webby, ki slavi odličnost na svetovnem spletu in je nekakšen oskar za internetne dosežke.


23.01.2023

Paul Bray, televizijski komentator, dolgoletni predsednik angleške rokometne zveze in njen nekdanji reprezentančni trener

Na svetovnem rokometnem prvenstvu na Poljskem in Švedskem, ki se bo končalo konec tedna je tudi nekaj eksotov. Rokomet, šport kontinentalnih Evropejcev, tudi Slovencev, širi svoje meje, najpočasneje v angleško govorečih državah sveta.


16.01.2023

Nikodem Szczyglowski: Vsi živimo v nekem svojem mehurčku

Esejist, publicist, pisatelj, prevajalec Nikodem Szcyglowski je delal tudi v turizmu – na Baltiku, v Ukrajini in v Sloveniji. Ne prvič v etru Vala 202, gostili smo ga ob začetku vojne v Ukrajini, ko je kot prostovoljec in prevajalec delal na poljsko-ukrajinski meji ter pomagal pri sprejemu beguncev. Trenutno je na pisateljski rezidenci v Ljubljani.


09.01.2023

Eriko Oyakawa: Večina protestov v Peruju se dogaja izven največjih mestnih središč

Je Perujka, hkrati je Japonka – četrta generacija japonskih emigrantov iz Okinawe. Pred nekaj leti je službeno iz Lime prišla na Hrvaško, v Pulo. No, službeno se ni izšlo optimalno, se je pa bolje končalo osebno. Na Hrvaškem je spoznala svojega bodočega moža, Slovenca, in danes živi v Ljubljani. Eriko Oyakawa je gostja tokratne Evrope, osebno!


12.12.2022

Hide The Pain Harold: Kako je inženir elektrotehnike z žalostnim nasmehom postal meme

Vedno je želel dokazati, da ni žalosten človek, čeprav ga je prav njegov žalosten pogled s prisilnim nasmeškom ponesel v svet interneta in slave. Hide The Pain Harold oziroma Skrij bolečino, Harold je ravno zaradi svojega smehljaja, ki se mu riše na obrazu kljub bolečini, postal slaven meme, ki ga poznajo ljudje po vsem svetu. Pravi, da mu na začetku ni bilo všeč, da je predmet (po)smeha, a potem je svojo vlogo zabavnika sprejel. Delno tudi zato, ker mu ob pokojnini prinaša še dodaten zaslužek, ki v teh časih ni zanemarljiv. Pa všeč mu je tudi prepoznavnost, kar je za nekdaj introvertiranega inženirja elektrotehnike povsem nepričakovano. Kako pa se je Madžar András Arató sploh znašel na internetu, kako je sprejel dejstvo, da je postal meme oziroma osebnost, ki ga dejansko ustvari internetna skupnost, in kdo je po njegovem mnenju bolj slaven Madžar - on ali premier Viktor Orban? Prisluhni mu!


02.12.2022

Ksenia Smirnova, ukrajinska novinarka

Ksenia Smirnova je ukrajinska novinarka, ki je z ostalimi novinarji iz vse Evrope spremljala novembrsko zasedanje Evropskega parlamenta v Strasburgu. To je bila njena prva pot v tujino, ne le od začetka vojne v Ukrajini, ampak od začetka pandemije kovida. Svojo poklicno pot je začela kot radijska napovedovalka in novinarka. V nekih drugih časih se je ukvarjala s kulturo in spremljala Evrosong, enkrat vmes je radio zamenjala za televizijo, po za Ukrajino prelomnem letu 2014 pa kulturo za politiko. Danes dela za ukrajinsko televizijo Freedom, prostovoljno pa pomaga tujim novinarjem, ki poročajo o vojni v Ukrajini pridobivati akreditacije, dovoljenja, prevoze in kontakte. O tem, kako jo je sredi noči presenetila vojna in kako se je razjokala, ko se je spet znašla v normalnosti predbožičnega vzdušja v Franciji več v oddaji Evropa Osebno!


28.11.2022

Thiago de Moraes: Vedno sem si želel srečati neandertalce

Tako kot je za dom Brazilijo zamenjal za Anglijo, je tudi delo spletnega oblikovanja zamenjal za ilustriranje in pisanje otroške literature. V njegovi lopi na vrtu hiše v Londonu podobe dobivajo titani, bogovi in druga mitološka bitja, pa tudi raziskovalci, cesarji in gusarji. Njegov Atlas mitov je preveden v 21 jezikov, Atlas zgodovine v 14. Pri nas sta obe knjigi, ki sta prejeli priznanje zlata hruška, izšli pri založbi Morfem, ki je Thiaga de Moraesa gostila na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu. Kot pravi, so si ljudje veliko prej pripovedovali zgodbe o sebi, kot pa risali na stene votlin in zapisali prvo besedo.


21.11.2022

Anna Dragoš, raziskovalka na Biotehniški fakulteti

Anna Dragoš je Poljakinja, ki je doktorirala na Univerzi v Ljubljani, po večletnem dodatnem usposabljanju v tujini pa se je odločila, da kariero na področju mikrobiologije nadaljuje v Sloveniji. Rada ima Belo krajino, ljubljanski Biotehniški fakulteti pa je prinesla prvi projekt Evropskega raziskovalnega sveta.


14.11.2022

Carol Valade, francoski dopisnik iz osrednje Afrike

Carol Valade je neodvisni multimedijski novinar, ki iz Afrike poroča že deset let. Potoval je po njenem zahodnem delu ter poročal o politični krizi v Gvineji in epidemiji ebole. Dokumentiral je, kako se ljudje prilagajajo podnebnim spremembam in kako izumirajo sloni. Nato se je ustalil v Srednjeafriški republiki, kjer je poročal o posledicah državljanske vojne in ruskem vplivu, o katerem govori tudi dokumentarni film Srednjeafriška republika pod ruskim vplivom. Nedavno je bil z njegovim soavtorjem Clementom Di Romo v Evropskem parlamentu zanj tudi nagrajen.


07.11.2022

Šinka Pirija

Gostja Evrope osebno je 90-letna Šinka Pirija iz Jezer na otoku Murter. Pri 17. letih se je zaposlila v tamkajšnji tovarni, kjer so predelovali ribe. Ta predelovalni obrat je otočankam dajal sploh prvo pravo možnost zaposlitve, zato ne preseneča, da gospa Šinka in preostalih 5 žensk še danes navdihuje mlajše generacije. Čeprav otoka razen nekaj obiskov Šibenika praktično ni nikoli zapustila, je pri svojih 90. letih zadovoljna gospa, ki uživa v življenju.


31.10.2022

Fernando Almeyda, kubanski odvetnik in aktivist za človekove pravice

Fernando Almeyda je trideset let star odvetnik in aktivist za človekove pravice s Kube, ki je pred režimom pobegnil v Srbijo. V Evropi osebno spregovori o otroštvu na Kubi, dolgih Castrovih govorih, lakoti, ki uradno nikoli ni obstajala, protestih, tajni policiji, pa tudi naravi in borilnih veščinah.


24.10.2022

Goran Marković, režiser

Eden najuspešnejših srbskih režiserjev ne skriva, da je jugonostalgik. Vseeno poudarja, da je bila nekdanja država verjetno samo iluzija. Na težave prejšnjega sistema je sam najbolje opozarjal s filmi. In to še vedno počne, ne glede na to, da želi trenutna srbska oblast z njim brutalno obračunati. Z Goranom Markovićem, režiserjem filmov Nacionalna klasa, Variola vera, Majstori majstori, Turneja, Tito in jaz, ... se je pogovarjal Gašper Andrinek.


17.10.2022

Mark Webber, nekdanji voznik F1

Mark Webber je v svoji bogati karieri v kraljevem razredu dirkaškega športa dosegel devet zmag, od tega dve na prestižni Veliki nagradi Monaka. Po koncu dirkaške kariere je ostal aktiven na številnih področjih, med drugim je ambasador znamk kot so Porsche, Red Bull in Rolex.


10.10.2022

Michael Knodt, neodvisni novinar in konopljin pacient

Gost Evrope osebno je 54-letni Berlinčan Michael Knodt. Oče štirih otrok, neodvisni novinar in konopljin pacient, ki vsak mesec v lekarni brezplačno dobi 90 gramov konopljinih cvetov. Je vplivnež, kritičen do vplivnežev. Tudi o nemški napovedi polne legalizacije konoplje.


03.10.2022

Sunčica Ana Veldić, hrvaška režiserka in veterinarka

Rodila se je v Zagrebu, kjer je leta 2006 diplomirala iz veterine. Danes je veterinarka bolj v prostem času, saj se je leta 2017 vpisala še na Akademijo dramske umetnosti, smer režija dokumentarnega filma. Svoji akademski področji velikokrat združuje v dokumentarnih filmih, v katerih so živali glavni protagonisti. Sunčica Ana Veldić se je pred časom se je v Ljubljani mudila kot gostja in članica žirije festivala kratkega filma FEKK, kjer je pripravila tudi predavanje z naslovom Naracija filma z nečloveškimi protagonisti.


26.09.2022

Mario Dieringer, nekdanji televizijski novinar in popotnik

Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju.


27.06.2022

Irene in Antoine Kaufmann, švicarska vinarja

Irene in Antoine Kaufmann sta leta 2017 prevzela posest z vinogradi v vinogradniškem mestecu Aesch, ki je od Basla odmaknjeno slabe pol ure vožnje. Novo obdobje se je začelo z njunim prihodom, saj so iz vinogradništva na količino prešli na vinogradništvo v kakovosti. In se osredotočili na pridelavo organskih in biodinamičnih vin. Leta 2019 so se preimenovali v klet Klus177. Po dolini in imenu ceste, kjer so vinogradi in njihova domačija.


13.06.2022

Ralfs Eilands, latvijski glasbenik

Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.


Stran 4 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov