Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Felix Baumgartner, ki je s padalom skočil z 39 kilometrov, je priletel tudi v Slovenijo. Slovenska prestolnica iz zraka ni nič posebnega, lepa se mu zdita le Paris in Rio de Janeiro.
»Če da človek svojemu duhu prosto pot, lahko doseže vse!«
Felix Baumgartner je svetovna zvezda in se tega tudi zaveda. V Ljubljano je priletel s helikopterjem, saj je na odbojkarski turnir pripeljal uglednega gosta Hannesa Jagerhoferja, enega bolj znanih avstrijskih poslovnežev in organizatorjev športnih dogodkov.
Felix si je svetovno slavo prislužil oktobra 2012, ko je s padalom skočil z 39ih kilometrov in ob tem prebil tudi zvočni zid.
“Življenje je že samo po sebi dovolj noro. In tudi dovolj vznemirljivo. Ni treba, da vedno skačeš z vesolja, da bi se zabaval. Veliko je tudi drugih izzivov. Recimo letenje s helikopterjem. To je trenutno moj velik izziv.”
S helikopterjem je povezan tudi njegov največji cilj: “Želim postati dober reševalni pilot. Za to pa potrebujem veliko ur letenja, veliko treniram in skoraj vsak teden sedim v helikopterju. Res bi rad dosegel ta cilj.”
“Po slovenskih cestah še nisem vozil, zato ne vem, kako nevarne so. Nevarne so vedno stvari, ki jih sam ne moreš nadzorovati. Ko se recimo voziš z avtom, imaš druge voznike, ki jih ne moreš nadzorovati in se ti zato zdijo nevarni. Pri letenju s helikopterjem je vreme tisto, ki ga ne moreš kontrolirati in je zato lahko nevarno. Zato moraš biti pripravljen na vse in imeti vedno pripravljeno strategijo za izhod v sili.”
Pri svojem najbolj medijsko izpostavljenem projektu je imel nekaj težav. Med prostim padom se je začel nenadzorovano vrteti in kot je dejal po pristanku, si je želel le ostati živ, saj ni želel umreti pred očmi staršev, dekleta in ljudi, ki so spremljali podvig.
“Ljubljana iz zraka ni nič posebnega, takšna je kot vsa ostala druga velika mesta. Obstajajo mesta, ki tudi iz zraka zgledajo zelo posebno. Na primer Pariz ali Rio.”
S padalom je skočil s Petrons dvojčkov v Kuala Lumpurju, rekorden je tudi njegov base skok s kipa v Riu de Janairu: “V Riu sem preživel kar nekaj časa. Pred davnimi leti sem skočil z Jezusovega kipa. Na Rio imam vedno lepe spomine. Brazilija je krasna država, ljudje imajo radi šport, imajo odlično hrano. Znajo uživati v življenju, obožujejo sonce, veliko plešejo… Karneval v Riu je nekaj posebnega. Rio je res lepo mesto, res da je tam tudi veliko revščine, ampak tam res vidiš, da ljudje za zadovoljstvo potrebujejo zelo malo.”
»Nikoli nisem na dopustu. Nimam časa, da bi bil na dopustu. Poleg tega pa sovražim poležavanje. Vedno moram biti aktiven. Poležavanje na dopustu me res ne zabava. Moram biti zaposlen. Moj duh potrebuje aktivnost.«
Skoki z različnih kipov, mostov, stavb in predvsem skok z roba vesolja so Felixa Baumgartnerja izstrelili med svetovne zvezde. Njegov najbolj znan podvig je na youtubu v živo spremljalo 8 milijonov ljudi: “Skok so spremljali ljudje po vsem svetu. In trepetali z mano. Veselili so se, jokali. Otroci oz. mladi so bili zelo navdušeni. Dobil sem veliko sporočil; otroci so mi pisali, da je bil zanje moj skok tak dogodek kot za njihove starše oz. stare starše pristanek na luni. Pri skoku sicer nisem užival, ker je bil zelo težak in nevaren. Užival pa sem v pripravah, ker sem sodeloval z odlično ekipo. Imam zelo lepe spomine, spoznal sem veliko novih prijateljev. Pri projektu sem se ogromno naučil, tudi stvari, ki so v življenju pomembne.”
721 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Felix Baumgartner, ki je s padalom skočil z 39 kilometrov, je priletel tudi v Slovenijo. Slovenska prestolnica iz zraka ni nič posebnega, lepa se mu zdita le Paris in Rio de Janeiro.
»Če da človek svojemu duhu prosto pot, lahko doseže vse!«
Felix Baumgartner je svetovna zvezda in se tega tudi zaveda. V Ljubljano je priletel s helikopterjem, saj je na odbojkarski turnir pripeljal uglednega gosta Hannesa Jagerhoferja, enega bolj znanih avstrijskih poslovnežev in organizatorjev športnih dogodkov.
Felix si je svetovno slavo prislužil oktobra 2012, ko je s padalom skočil z 39ih kilometrov in ob tem prebil tudi zvočni zid.
“Življenje je že samo po sebi dovolj noro. In tudi dovolj vznemirljivo. Ni treba, da vedno skačeš z vesolja, da bi se zabaval. Veliko je tudi drugih izzivov. Recimo letenje s helikopterjem. To je trenutno moj velik izziv.”
S helikopterjem je povezan tudi njegov največji cilj: “Želim postati dober reševalni pilot. Za to pa potrebujem veliko ur letenja, veliko treniram in skoraj vsak teden sedim v helikopterju. Res bi rad dosegel ta cilj.”
“Po slovenskih cestah še nisem vozil, zato ne vem, kako nevarne so. Nevarne so vedno stvari, ki jih sam ne moreš nadzorovati. Ko se recimo voziš z avtom, imaš druge voznike, ki jih ne moreš nadzorovati in se ti zato zdijo nevarni. Pri letenju s helikopterjem je vreme tisto, ki ga ne moreš kontrolirati in je zato lahko nevarno. Zato moraš biti pripravljen na vse in imeti vedno pripravljeno strategijo za izhod v sili.”
Pri svojem najbolj medijsko izpostavljenem projektu je imel nekaj težav. Med prostim padom se je začel nenadzorovano vrteti in kot je dejal po pristanku, si je želel le ostati živ, saj ni želel umreti pred očmi staršev, dekleta in ljudi, ki so spremljali podvig.
“Ljubljana iz zraka ni nič posebnega, takšna je kot vsa ostala druga velika mesta. Obstajajo mesta, ki tudi iz zraka zgledajo zelo posebno. Na primer Pariz ali Rio.”
S padalom je skočil s Petrons dvojčkov v Kuala Lumpurju, rekorden je tudi njegov base skok s kipa v Riu de Janairu: “V Riu sem preživel kar nekaj časa. Pred davnimi leti sem skočil z Jezusovega kipa. Na Rio imam vedno lepe spomine. Brazilija je krasna država, ljudje imajo radi šport, imajo odlično hrano. Znajo uživati v življenju, obožujejo sonce, veliko plešejo… Karneval v Riu je nekaj posebnega. Rio je res lepo mesto, res da je tam tudi veliko revščine, ampak tam res vidiš, da ljudje za zadovoljstvo potrebujejo zelo malo.”
»Nikoli nisem na dopustu. Nimam časa, da bi bil na dopustu. Poleg tega pa sovražim poležavanje. Vedno moram biti aktiven. Poležavanje na dopustu me res ne zabava. Moram biti zaposlen. Moj duh potrebuje aktivnost.«
Skoki z različnih kipov, mostov, stavb in predvsem skok z roba vesolja so Felixa Baumgartnerja izstrelili med svetovne zvezde. Njegov najbolj znan podvig je na youtubu v živo spremljalo 8 milijonov ljudi: “Skok so spremljali ljudje po vsem svetu. In trepetali z mano. Veselili so se, jokali. Otroci oz. mladi so bili zelo navdušeni. Dobil sem veliko sporočil; otroci so mi pisali, da je bil zanje moj skok tak dogodek kot za njihove starše oz. stare starše pristanek na luni. Pri skoku sicer nisem užival, ker je bil zelo težak in nevaren. Užival pa sem v pripravah, ker sem sodeloval z odlično ekipo. Imam zelo lepe spomine, spoznal sem veliko novih prijateljev. Pri projektu sem se ogromno naučil, tudi stvari, ki so v življenju pomembne.”
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Nemški stripar, risar in ilustrator Patrick Wirbeleit piše in ilustrira otroške knjige ter ustvarja stripe za otroke.
Današnja sogovornica je Tajka, ki obožuje slovensko naravo in kulinariko. Veliko potuje in trenutke lovi v fotografski objektiv.
Najuspešnejši nemški smučar Felix Neureuther je kar 13-krat stal na najvišji stopnički tekem svetovnega pokala, pohvali pa se lahko tudi s petimi odličji s svetovnih prvenstev. Kot zanimivost – svojo prvo tekmo svetovnega pokala je odsmučal prav pri nas v Kranjski Gori. V svojem domu nima osvojenih medalj in pokalov, saj pravi, da mu več pomenijo spomini s tekem in občutki, ki jih je doživljal ob zmagah in porazih.
Marie-Claire Pagano se predstavi kot pol Britanka in pol Italijanka. Čeprav ta hip opravlja doktorat v Združenem kraljestvu, zadnjih nekaj let pogosto obiskuje Slovenijo.
Čeprav Olga Chufistova prihaja iz mesta Ulan-Ude, glavnega mesta ruske republike Burjatije v vzhodni Sibiriji, se je kot srednješolka odločila, da bo raje pobliže spoznala Slovenijo in slovenski jezik.
Robert Swan je ambasador ohranjanja Antarktike kot zadnje nedotaknjene divjine. Čeprav sovraži mraz, pa tudi hojo, že več kot trideset let potuje na celino, veliko za dve Avstraliji in opozarja na njeno krhkost.
Novinarka Ana Lalić iz Novega Sada je bila zaradi svojega dela označena za izdajalko države in tujo plačanko. Prejela je več groženj s smrtjo, zato ima še vedno zasebno varovanje.
75-letni pesnik Fawzi Abder Rahim z ženo Darinko živi v Mariboru že skoraj pol stoletja, nedavno pa sta izdala njegovo najnovejšo pesniško zbirko Do kdaj?
Namiznoteniški igralec Bojan Tokić, rojen v Bosni in Hercegovini, je Slovenijo na olimpijskih igrah zastopal kar trikrat. Na petkovem odprtju olimpijskih iger v Tokiu bo nosil slovensko zastavo.
Marija Šestak, ena najboljših slovenskih atletinj vseh časov, se je rodila v Kragujevcu, del mladosti preživela onstran Atlantika, ljubezen pa jo je pripeljala v Slovenijo, kjer si je ustvarila dom in družino.
Nekdanja rokometašica Nataša Derepasko je doma na polotoku Krim, v Slovenijo pa je prišla zaradi Krima. Zase pravi, da je realistka, njena najbočitnejša lastnost pa je, da želi vedno in povsod zmagati.
Jakov Fak je v Slovenijo prišel pred dobrim desetletjem in si dom ustvaril na Gorenjskem. O koncu kariere pa najboljši slovenski biatlonec še ne razmišlja.
Zoran Jovičić je nekdanji slovenski rokometni reprezentant, zdaj trener državnih prvakov iz Velenja, ki je v Slovenijo v začetku devetdesetih let prišel iz Tuzle na počitnice k stricu in teti v Koper.
Vladimer Boisa, nekdanji košarkar Olimpije, se je pri 17 letih odločil oditi iz Gruzije in priti v Ljubljano. Danes se ukvarja z vinarstvom in je podpredsednik košarkarske zveze Gruzije.
Neveljaven email naslov