Netta Norro je naša finska gostja, v svojem življenju se je ukvarjala z umetnostjo, novinarstvom, podjetništvom, pa tudi s podnebnimi spremembami. Pretežno torej s poklici, pri katerih pomaga finska kreativna melanholija, ki še posebej pride do izraza v jesenskih in zimskih dneh. 37-letnica jo s pridom izkorišča pri vseh svojih dejavnostih. Razen pri savnanju.

Finka, ki je v Ljubljani prvič zares našla čas za študij, ustalila pa se je na Bledu

Prvič je prišla k nam leta 2006, na Erasmus, nato je v Ljubljani vpisala še magistrski študij, pri nas pa se je dokončno ustalila zaradi ljubezni. Do zlatarja, ki ga je spoznala čisto po naključju na Bledu, čeprav sta živela v isti ulici. In tam 37-letna Netta Norro, ki prihaja s Finske, živi še danes, čeprav se je preselila v nekoliko večje stanovanje. Družina ji pomeni veliko, njen triletni sin ji zjutraj da energijo za ves dan.

“Moja tašča pa pripravlja preprosto slovensko hrano s svežimi sestavinami, odlična je, predvsem meso. Veliko pove podatek, da sem bila deset let, preden sem prišla v Slovenijo, vegetarijanka. Nato pa sem poskusila vašo salamo in poti nazaj ni bilo.”

Finsko gotovo najbolj poznamo po Božičku, nenavadni, morda včasih celo ekscentrični pojavnosti Fincev in kulturi savnanja. Za Fince so savne družabni prostor, kamor povabijo svoje prijatelje tudi na pivo.

“Za to imamo prav poseben izraz, saunakalia, gre pa za eno pločevinko ali steklenico piva oziroma dve, ki ju vzameš v savno. V savni ne popivamo – človek bi bil potem namreč dehidriran, slabo bi se počutil, predvsem naslednji dan. Tudi ko sem bila otrok in sem z očetom hodila v savno, je oče s seboj vedno vzel pivo, jaz pa sem zraven pila sok ali kaj podobnega,” pravi Netta ter k temu prida običaj nežnega tepežkanja, ki spodbudi pretok krvi.

“Temu pravimo vihta ali vasta, gre za dve narečni besedi. Po tradiciji gremo poleti v gozd in naberemo mlade brezove veje. Iz njih naredimo snop, ki ga v savni pomočimo v vedro tople ali hladne vode, odvisno od okusa, nato pa se z njim tepežkamo, pri tem pa lahko vonjamo čudovit vonj brezovih vej.”

Tovrstni običaji še posebej poudarjajo nenavadno, zanimivo naravo Fincev. “Smo temačni, a na zelo smešen način. Saj veste, imamo temačne zimske dneve, ko sonce komajda pokuka iznad horizonta, to pa v Fincih spodbuja nekakšno ustvarjalno melanholijo.”

Netta Norro sicer kot predstavnica za stike na spletu deluje v okviru dveletnega projekta Changing weathers, ki ga sofinancira Evropska unija in katerega cilj je vzpostaviti in vzdrževati dolgoročna sodelovanja ter izmenjave med v projektu sodelujočimi organizacijami, kulturnimi delavci, umetniki ter tradicionalnimi in domorodnimi kulturnimi aktivisti.

To je njena prva redno zaposlitev v 12-ih letih, pred tem je delala kot samozaposlena v novinarstvu in umetnosti, med drugim v okviru iniciative Lilith, ki jo je iz Slovenije uspešno „preselila“ tudi v Slovenijo.

“Priložnosti za redno zaposlitev je vse manj, zato jaz zmeraj pravim, da si moramo ustvarjati poklice, v katerih bi želeli delati v prihodnosti,” pravi Netta Norro.