Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novinar in pisatelj Henrik Brun bi mirno lahko postal kar naš kulturni ataše na Danskem. Dogajanje svoje uspešne skandinavske kriminalke je namreč postavil v Ljubljano. Ob tem dodaja, da je za skandinavske kriminalke najbolj značilno to, da se dogajajo v zelo urejenih državah in mestih.
Novinar in pisatelj Henrik Brun bi mirno lahko postal kar naš kulturni ataše na Danskem. Dogajanje svoje uspešne skandinavske kriminalke je namreč postavil v Ljubljano. Ob tem dodaja, da je za skandinavske kriminalke najbolj značilno to, da se dogajajo v zelo urejenih državah in mestih. “Mislil sem si, da bi bil to odličen kraj za kriminalko. Skandinavski glavni karakterji in edinstven, eksotičen kraj, ki pa je hkrati zelo podoben Skandinaviji. Slovenija je dobro organizirana država, mirna in vsaj na površju ni veliko kriminala. In to je predpogoj za dobro kriminalko.”
Brun, sicer vojni dopisnik z Balkana za različne danske časopise v začetku devetdesetih, Slovenijo obiskuje že 25 let.
“Leta 92 ali 93 sem v Slovenijo prišel tudi na dopust. Prijatelji so me spraševali, ali bom domov pripeljal kakšno puško. Slovenijo so takrat pač vsi dojemali kot del te celotne zgodbe in imela je kar težko nalogo, da je Evropi sporočila, daje tukaj mir in da je na poti proti Evropi.”
Danska in Slovenija se mu zaradi majhnosti zdita podobni, a seveda med državama obstajajo tudi velike razlike, predvsem geografska lega in naša skupna preteklost z državami, ki jih v Evropi povezujejo z nekim čisto drugim konceptom države. Danska in njene sosede so nam še vedno vzor, kako naj bi bila država urejena.
“Res je, da plačujemo visoke davke in ne, tudi mi nočemo plačevati še višjih davkov; ampak večina Dancev gotovo še vedno ne bi bila za znižanje davkov na račun socialne države. Vredno je ohranjati ta ideal, da imajo vsi enake možnosti, da bogatejši nimajo prednosti pri obravnavi in obratno. To je bistvo tega modela.”
Odzivov na roman Danska zanka se je nekoliko bal tudi pisatelj sam: “Lahko bi me obtožili površnosti, pač – butast tujec, ki pretirava. Bil sem kar prepričan, da se to ne bo zgodilo, ampak nikoli pa ne moreš vedeti in zato sem bil rahlo živčen.”
Danski preiskovalni novinar Ketil Brandt se odpravi v jugovzhodno Evropo, v nekdanjo Jugoslavijo, točneje v Sarajevo. Ko na poti tja, na ulici v Ljubljani, najdejo umorjenega njegovega prijatelja iz starih časov, nekdanjega šoferja nujne pomoči med balkanskimi vojnami, Ketil Brandt opusti svoj končni cilj. In obtiči v peklu človeške trgovine in korupcije – v Sloveniji, skupaj s slovensko novinarko in dansko rokometno zvezdnic … To bi bila zelo na kratko povzeta vsebina prve skandinavske kriminalke, ki se dogaja v Sloveniji – “Danska zanka”.
731 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Novinar in pisatelj Henrik Brun bi mirno lahko postal kar naš kulturni ataše na Danskem. Dogajanje svoje uspešne skandinavske kriminalke je namreč postavil v Ljubljano. Ob tem dodaja, da je za skandinavske kriminalke najbolj značilno to, da se dogajajo v zelo urejenih državah in mestih.
Novinar in pisatelj Henrik Brun bi mirno lahko postal kar naš kulturni ataše na Danskem. Dogajanje svoje uspešne skandinavske kriminalke je namreč postavil v Ljubljano. Ob tem dodaja, da je za skandinavske kriminalke najbolj značilno to, da se dogajajo v zelo urejenih državah in mestih. “Mislil sem si, da bi bil to odličen kraj za kriminalko. Skandinavski glavni karakterji in edinstven, eksotičen kraj, ki pa je hkrati zelo podoben Skandinaviji. Slovenija je dobro organizirana država, mirna in vsaj na površju ni veliko kriminala. In to je predpogoj za dobro kriminalko.”
Brun, sicer vojni dopisnik z Balkana za različne danske časopise v začetku devetdesetih, Slovenijo obiskuje že 25 let.
“Leta 92 ali 93 sem v Slovenijo prišel tudi na dopust. Prijatelji so me spraševali, ali bom domov pripeljal kakšno puško. Slovenijo so takrat pač vsi dojemali kot del te celotne zgodbe in imela je kar težko nalogo, da je Evropi sporočila, daje tukaj mir in da je na poti proti Evropi.”
Danska in Slovenija se mu zaradi majhnosti zdita podobni, a seveda med državama obstajajo tudi velike razlike, predvsem geografska lega in naša skupna preteklost z državami, ki jih v Evropi povezujejo z nekim čisto drugim konceptom države. Danska in njene sosede so nam še vedno vzor, kako naj bi bila država urejena.
“Res je, da plačujemo visoke davke in ne, tudi mi nočemo plačevati še višjih davkov; ampak večina Dancev gotovo še vedno ne bi bila za znižanje davkov na račun socialne države. Vredno je ohranjati ta ideal, da imajo vsi enake možnosti, da bogatejši nimajo prednosti pri obravnavi in obratno. To je bistvo tega modela.”
Odzivov na roman Danska zanka se je nekoliko bal tudi pisatelj sam: “Lahko bi me obtožili površnosti, pač – butast tujec, ki pretirava. Bil sem kar prepričan, da se to ne bo zgodilo, ampak nikoli pa ne moreš vedeti in zato sem bil rahlo živčen.”
Danski preiskovalni novinar Ketil Brandt se odpravi v jugovzhodno Evropo, v nekdanjo Jugoslavijo, točneje v Sarajevo. Ko na poti tja, na ulici v Ljubljani, najdejo umorjenega njegovega prijatelja iz starih časov, nekdanjega šoferja nujne pomoči med balkanskimi vojnami, Ketil Brandt opusti svoj končni cilj. In obtiči v peklu človeške trgovine in korupcije – v Sloveniji, skupaj s slovensko novinarko in dansko rokometno zvezdnic … To bi bila zelo na kratko povzeta vsebina prve skandinavske kriminalke, ki se dogaja v Sloveniji – “Danska zanka”.
Neveljaven email naslov