Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vincent Liegey

11.01.2016

Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta „Odrast“ (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast. Trenutno Vincent dela doktorat iz ekonomije, v Budimpešti tudi zato, ker se mu (z Orbanom na čelu) zdi neke vrste evropski laboratorijski poskus naše prihodnosti.

Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta “Odrast” (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast.

Vincent Liegey je v Ljubljano prišel na predstavitev svoje knjige “Projekt Odrast-i” nekaj dni po pariških napadih. Ko sva se dobila in se zaklepetala, je bila seveda to prva tema pogovora, še posebej zato, ker je bila v napadenem lokalu le nekaj minut prej njegova sestra in ker so napadene točke nasploh kraji, kjer je preživel velik del svoje mladosti.

“Globoko me je prizadelo. Napadli so nižji srednji sloj; in vsi so živeli skupaj. Zanimivo se mi zdi, da multikulturalizem zdaj kritizirajo ljudje, ki z njim nimajo izkušenj. Če ga hočeš kritizirati, ga moraš najprej poznati, ne pa se ga zgolj bati.”

Vincent Liegey danes na multikulturno Francijo in Pariz lahko gleda z distance, saj že nekaj let živi v “multikulturnosti ne tako prijazni” Budimpešti.

“Orban ni problem, je le posledica veliko večjih problemov. Namesto tega, da ga demoniziramo, bi se morali potruditi bolje razumeti madžarsko družbo in kaj se je dogajalo zadnjih 25 let. Verjamem, da je Orban in današnja Madžarska neke vrste evropski laboratorij. Če se ne bomo potrudili bolje razumeti vsega okrog nas, bomo po Evropi dobili nešteto malih Orbanov.”

Vincent pravi, da je rešitev le ena. Predstav in sodb si ni dobro ustvarjati na podlagi izkušenj drugih, najbolje je, da se prepričamo sami:

“Enostavno moraš iti do njih in se z njimi pogovarjat. Namesto da begunce demoniziramo, se moramo sami vprašati, zakaj so sploh prišli sem. Naša življenja moramo organizirati tako, tudi gospodarsko, da ne bomo več ustvarjali takih okoliščin.”

Torej okoliščin, ki ljudi silijo, da postanejo begunci. In tako sva posredno prišla tudi do razloga, zakaj je Vincent Liegey iz Budimpešte sploh prišel v Slovenijo. Predstvaljal je namreč knjigo “Projekt Odrast-i”, katere soavtor je še s tremi Francozi. Odrast je nasprotje rasti, ki jo današnja ekonomija vidi kot edino zveličavno za našo blaginjo, medtem ko se Vincentu zdi prav koncept rasti – izvirni greh vseh naših težav:

“Od-rast je tisto, kar bi morali poskušati doseči. Povezati konce, da bi razumeli, da so čisto vsi problemi sodobnega sveta povezani. Okoljske težave so povezane z neenakostjo plač. Politične krize so povezane z migrantskim vprašanjem, terorizmom; pa s tem, da je vedno več ljudi v naši družbi prepričanih, da njihovo življenje sploh nima smisla. Ljudje se bojijo; bojijo se migrantov, bojijo se izgube službe in zato verjamejo populistom. Če ne bomo razumeli, da je vse to povezano – posledica istih stvari, bomo postajali čedalje bolj barbarski.”


Evropa osebno

720 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Vincent Liegey

11.01.2016

Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta „Odrast“ (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast. Trenutno Vincent dela doktorat iz ekonomije, v Budimpešti tudi zato, ker se mu (z Orbanom na čelu) zdi neke vrste evropski laboratorijski poskus naše prihodnosti.

Že več let živi v Budimpešti, ker je tam našel tisto, kar je na zahodu pretežno že izginilo – človeške odnose. Je soustanovitelj Cargonomie, centra za trajnostne logistične rešitve in lokalno distribucijo organske hrane. S kolesi, kar je za navdušenega kolesarja seveda logično. Cargonomie je na nek način delček širše ideje, ki jo širi kot soavtor projekta “Odrast” (Degrowth) in je alternativa večinskemu ekonomskemu razmišljanju, ki kot ključni cilj vidi gospodarsko rast.

Vincent Liegey je v Ljubljano prišel na predstavitev svoje knjige “Projekt Odrast-i” nekaj dni po pariških napadih. Ko sva se dobila in se zaklepetala, je bila seveda to prva tema pogovora, še posebej zato, ker je bila v napadenem lokalu le nekaj minut prej njegova sestra in ker so napadene točke nasploh kraji, kjer je preživel velik del svoje mladosti.

“Globoko me je prizadelo. Napadli so nižji srednji sloj; in vsi so živeli skupaj. Zanimivo se mi zdi, da multikulturalizem zdaj kritizirajo ljudje, ki z njim nimajo izkušenj. Če ga hočeš kritizirati, ga moraš najprej poznati, ne pa se ga zgolj bati.”

Vincent Liegey danes na multikulturno Francijo in Pariz lahko gleda z distance, saj že nekaj let živi v “multikulturnosti ne tako prijazni” Budimpešti.

“Orban ni problem, je le posledica veliko večjih problemov. Namesto tega, da ga demoniziramo, bi se morali potruditi bolje razumeti madžarsko družbo in kaj se je dogajalo zadnjih 25 let. Verjamem, da je Orban in današnja Madžarska neke vrste evropski laboratorij. Če se ne bomo potrudili bolje razumeti vsega okrog nas, bomo po Evropi dobili nešteto malih Orbanov.”

Vincent pravi, da je rešitev le ena. Predstav in sodb si ni dobro ustvarjati na podlagi izkušenj drugih, najbolje je, da se prepričamo sami:

“Enostavno moraš iti do njih in se z njimi pogovarjat. Namesto da begunce demoniziramo, se moramo sami vprašati, zakaj so sploh prišli sem. Naša življenja moramo organizirati tako, tudi gospodarsko, da ne bomo več ustvarjali takih okoliščin.”

Torej okoliščin, ki ljudi silijo, da postanejo begunci. In tako sva posredno prišla tudi do razloga, zakaj je Vincent Liegey iz Budimpešte sploh prišel v Slovenijo. Predstvaljal je namreč knjigo “Projekt Odrast-i”, katere soavtor je še s tremi Francozi. Odrast je nasprotje rasti, ki jo današnja ekonomija vidi kot edino zveličavno za našo blaginjo, medtem ko se Vincentu zdi prav koncept rasti – izvirni greh vseh naših težav:

“Od-rast je tisto, kar bi morali poskušati doseči. Povezati konce, da bi razumeli, da so čisto vsi problemi sodobnega sveta povezani. Okoljske težave so povezane z neenakostjo plač. Politične krize so povezane z migrantskim vprašanjem, terorizmom; pa s tem, da je vedno več ljudi v naši družbi prepričanih, da njihovo življenje sploh nima smisla. Ljudje se bojijo; bojijo se migrantov, bojijo se izgube službe in zato verjamejo populistom. Če ne bomo razumeli, da je vse to povezano – posledica istih stvari, bomo postajali čedalje bolj barbarski.”


30.03.2011

Christian Engstroem, pirat v Evropskem parlamentu

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


23.03.2011

Andrew Clover - britanski kolumnist, pisatelj, radijec in stand-up komik, ki v teh dneh zabava slovensko občinstvo

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


16.03.2011

Serdar Özkan, turški pisatelj

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


09.03.2011

Kevin Annett, borec za pravice kanadskih Indijancev

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


02.03.2011

Frank Westerman - nizozemski novinar in pisatelj

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


23.02.2011

Haffed Hmudda

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


16.02.2011

Hassaan Ahmed: aktiven musliman, računalniški programer, popotnik, ljubitelj kriketa, bloger, odvisnik od interneta in fant s posebnim smislom za humor, ki včasih s svojo brado prestraši kakšnega starejšega občana

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


09.02.2011

Melanie Ginoux, Francozinja, ki je v Angliji spoznala svojega sopotnika z libanonsko-italijansko-slovenskimi koreninami.

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


02.02.2011

Daniel Glattauer - Avstrijski pisatelj in novinar

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


26.01.2011

"Papežev otrok", Irec David Dunn - David se je rodil v času irskega "baby booma", ko je Dublin obiskal tudi papež Janez Pavel II. . .

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


19.01.2011

Pavel Šraj - Tokrat bomo z eno nogo trdno v Sloveniji, z drugo pa v Avstraliji

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


12.01.2011

Mirjana Batinić, videastka in novomedijska umetnica

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


05.01.2011

Ryuzo Fukuhara - Vzhajajoča kreativnost in zlato polje

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


29.12.2010

Honore Gatera, vodič v muzeju - iz Ruande

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


15.12.2010

Priit Pärn, estonski karikaturist in animator

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


08.12.2010

Jango Edwards - eden najbolj slavnih modernih klovnov na svetu, ki je zasebno zabaval celo slikarja Salvadorja Dalija.

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


01.12.2010

Ieva Strazdina, Latvijka, sicer prostovoljka v Mariboru

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


24.11.2010

Italijanski vesoljski center ESRIN

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


17.11.2010

Tomm Moore, irski režiser in stripar

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


12.05.2010

Megumi Yoshida prihaja iz mesta Okayama na Japonskem, v Sloveniji pa se ukvarja s pripravo sushija, učenjem priprave sushija in slikanjem na oblačila

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


Stran 28 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov