Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Muriel Barbery je francoska pisateljica, ki je Slovenijo pred nekaj leti očarala s svojim romanom Eleganca ježa. Je profesorica filozofije, nikakor pa ne filozofinja, pravi, po treh romanih zdaj zase že lahko reče, da je tudi pisateljica. Razpeta med Japonsko in Francijo v današnjem bučečem svetu išče predvsem tišino in čisto poezijo.
Muriel Barbery je francoska pisateljica, ki je Slovenijo pred nekaj leti očarala s svojim romanom Eleganca ježa. Je profesorica filozofije, nikakor pa ne filozofinja, pravi, po treh romanih zdaj zase že lahko reče, da je tudi pisateljica. Razpeta med Japonsko in Francijo v današnjem bučečem svetu išče predvsem tišino in čisto poezijo.
Muriel Barbery, ki ji je s to uspešnico uspel preboj med najbolj prodajane avtorje sveta, je Slovenijo obiskala ob izidu dela v slovenščini, ko je na južni strani Alp ni poznal še skoraj nihče, pred tedni je obisk ponovila, zunaj je namreč njen tretji roman.
“Jezik je resnično kazalec narodne identitete, zlasti Francozi se zelo identificirajo z njim. Nanj smo zelo navezani tudi zaradi stoletja dolgega razvoja naše literature, ki mi je zelo pri srcu.”
Zanjo je pomembno, da piše zgodaj zjutraj, sicer jo dan že popelje po svoje z običajnimi skrbmi in obveznostmi. “Le v rosnem jutru se počutim čisto prazna, čisto sproščena, zato običajno pišem od petih do osmih.”
“Moj temeljni namen je pisanje samo. Obožujem ga. Pravi del pisanja je zame tisto samotarsko tkanje besed in zgodbe. Pisala bi lahko, ne da bi delo kdaj objavila.”
Na današnjem svetu jo motita dve stvari. “Živimo prehitro, počasnost ni več zaželena, zato je biti počasen dandanes težko. Druga stvar pa je prevlada podob, ki postajajo močnejše od besed.”
“Vse več je podob, teksta pa manj in manj. Bere se hitro, nanj se nam ni treba več kaj prida osredotočati … Postajamo površinski, plitki in prehitri … in to me straši.”
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Muriel Barbery je francoska pisateljica, ki je Slovenijo pred nekaj leti očarala s svojim romanom Eleganca ježa. Je profesorica filozofije, nikakor pa ne filozofinja, pravi, po treh romanih zdaj zase že lahko reče, da je tudi pisateljica. Razpeta med Japonsko in Francijo v današnjem bučečem svetu išče predvsem tišino in čisto poezijo.
Muriel Barbery je francoska pisateljica, ki je Slovenijo pred nekaj leti očarala s svojim romanom Eleganca ježa. Je profesorica filozofije, nikakor pa ne filozofinja, pravi, po treh romanih zdaj zase že lahko reče, da je tudi pisateljica. Razpeta med Japonsko in Francijo v današnjem bučečem svetu išče predvsem tišino in čisto poezijo.
Muriel Barbery, ki ji je s to uspešnico uspel preboj med najbolj prodajane avtorje sveta, je Slovenijo obiskala ob izidu dela v slovenščini, ko je na južni strani Alp ni poznal še skoraj nihče, pred tedni je obisk ponovila, zunaj je namreč njen tretji roman.
“Jezik je resnično kazalec narodne identitete, zlasti Francozi se zelo identificirajo z njim. Nanj smo zelo navezani tudi zaradi stoletja dolgega razvoja naše literature, ki mi je zelo pri srcu.”
Zanjo je pomembno, da piše zgodaj zjutraj, sicer jo dan že popelje po svoje z običajnimi skrbmi in obveznostmi. “Le v rosnem jutru se počutim čisto prazna, čisto sproščena, zato običajno pišem od petih do osmih.”
“Moj temeljni namen je pisanje samo. Obožujem ga. Pravi del pisanja je zame tisto samotarsko tkanje besed in zgodbe. Pisala bi lahko, ne da bi delo kdaj objavila.”
Na današnjem svetu jo motita dve stvari. “Živimo prehitro, počasnost ni več zaželena, zato je biti počasen dandanes težko. Druga stvar pa je prevlada podob, ki postajajo močnejše od besed.”
“Vse več je podob, teksta pa manj in manj. Bere se hitro, nanj se nam ni treba več kaj prida osredotočati … Postajamo površinski, plitki in prehitri … in to me straši.”
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Neveljaven email naslov