Rafal Zaborowski je predavatelj na londonski šoli za ekonomijo in politične vede in o sebi pravi, da je migrant. Poljak v Londonu, strokovnjak za medijske komunikacije, ki ga navdušuje japonska popularna kultura, bo spregovoril tako o hologramih, ki pojejo pred več desettisočglavimi množicami, kot o množicah beguncev, ki jim evropski mediji jemljejo imena.

Rafal Zaborowski je predavatelj na londonski šoli za ekonomijo in politične vede in o sebi pravi, da je migrant. Poljak v Londonu je strokovnjak za medijske komunikacije, ki ga navdušuje japonska popularna kultura. “Japonska je drugo, po nekaterih izračunih pa celo največje glasbeno tržišče na svetu.”

Zanimiv fenomen se mu zdi Hátsune Miku. “To je hologram. Pevka fizično ne obstaja. Poje sintetizator glasu. Ljudje napišejo note in besedila, ki jih potem zapoje programska oprema. Na koncerte prihaja po več 10, celo 100 tisoč ljudi – da bi videli hologram, kako na odru ‘poje’ glasbo, ki jo ustvarja programska oprema.”

Čeprav se v japonski popularni kulturi prepletajo številne prvine, za Japonsko nikakor ne bi mogli reči, da je ‘talilni lonec’ različnih kultur.  Njena azilna politika je zelo stroga.

“Japonska močno nasprotuje sprejemanju migrantov in beguncev, po drugi strani pa ima velike težave zaradi pomanjkanja delovne sile in upadanja rodnosti.”

Vzporednice z nekaterimi evropskimi politikami so po Rafalovem mnenju upravičene, a le delno. “Z raziskavo smo ugotovili, da je po Evropi opazen močan premik od humanitarnosti k varnostnim vprašanjem in militarizaciji.”

“Begunci so v člankih najpogosteje opisani le z narodnostjo. Člankov, ki navajajo tudi njihovo ime in poklic, je smešno malo. Mediji jih razčlovečijo.”