Tom Kelly je torej vez med ameriško smučarsko reprezentanco in javnostjo. In to že več kot 30 let. V zimske športe se je zaljubil že zelo zgodaj in to po zaslugi televizije. Tom Kelly naj bi po letošnji smučarski sezoni odšel v pokoj in zapustil mesto podpredsednika ameriške smučarske zveze, zadolženega za odnose z javnostjo in množičnimi občili. V Soeldnu, kjer se je začela nova smučarska sezona, ga je v Evropo osebno povabil Aleš Smrekar.

Tom Kelly je že več kot 30 let vez med ameriško smučarsko reprezentanco in javnostjo

Vsaka sredina ima posameznika, ki izstopa – na tak ali drugačen način. Če govorimo o začetkih smučarskega cirkusa, o svetovnem pokalu skozi slovensko prizmo, potem moramo trčiti ob Toneta Vogrinca. On je v bistvu predstavljal slovensko, no, na začetkih še jugoslovansko alpsko smučanje. Bojan Križaj je odšel, prišla je Mateja Svet, za njo malce kasneje vražje Slovenke, pa Jure Košir – šampioni so prihajali in odhajali, Tone je ostajal. Podobna je zgodba tokratnega gosta Evrope osebno, ki sicer ni Evropejec, je Američan, a glede na to, da v Evropi službeno preživi več časa kot onkraj velike luže, ne bi smelo biti zapletov. Tom Kelly naj bi po letošnji smučarski sezoni odšel v pokoj in zapustil mesto podpredsednika ameriške smučarske zveze, zadolženega za odnose z javnostjo in množičnimi občili.

“Vse je popolnoma drugače kot ob mojih začetkih v osemdesetih. Zdaj tekmovalci sami poskrbijo za informacije in zgodbe, vsi so vešči socialnih omrežij in tako vpleteni v ustvarjanje svoje blagovne znamke. Veliko bolj kot pred leti.”

Ob Tomovi omembi ameriških smučarskih zvezdnikov je zanimivo, da so ta imena veliko bolj popularna v Evropi, kjer je seveda alpsko smučanje doma, kot pa v ZDA. A spreten komunikator, kar Kelly gotovo je, zna tudi ta trend obrniti sebi oziroma ameriškemu smučanju v prid.

“Bode Miller je najbolj inteligenten, znanja poln smučar vseh časov. Ciljam na razumevanje telesa in opreme in kaj je treba narediti, da se to zlije v zmagovito celoto.”

Toma Kellyja je pošteno zaznamoval kavbojski klobuk, brez katerega ne vstopi v nobeno novinarsko središče.

“Res zelo pogosto nosim ta klobuk, žena me dostikrat opominja, naj ga snamem vsaj med večerjo, ampak je ne ubogam vedno, kajti to je v bistvu moj podpis.”