Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
40 milijonov prodanih knjig, prevedenih v 40 jezikov, cel kup nagrad in zvezdniški status na Norveškem, od koder prihaja – tako bi najlažje opisali dosežke pisatelja kriminalnih romanov Joa Nesboja. Njegov glavni knjižni lik inšpektor Harry Hole je vse prej kot običajen povprečnež – veliko večino časa je to prenapeta in neznosna oseba z bogato zgodovino zlorabe drog in alkohola, precejšnjim številom razpadlih zvez in temačnih epizod v življenju.
Kako razmišlja njegov stvaritelj, ki je bil nekdaj uspešen nogometaš, vojaški pilot, borzni posrednik in velika rock zvezda, ob obisku Slovenije pa je šel plezati na Osp, slišite v oddaji Evropa osebno.
Jo Nesbø, norveški pisatelj, ki je bil nekdaj uspešen nogometaš, borzni posrednik in velika rock zvezda. Ob obisku Slovenije je šel plezati na Osp
40 milijonov prodanih knjig, prevedenih v 40 jezikov, cel kup nagrad in zvezdniški status na Norveškem, od koder prihaja – tako bi najlažje opisali dosežke pisatelja kriminalnih romanov Joa Nesbøja. Njegov glavni knjižni lik inšpektor Harry Hole je vse prej kot običajen povprečnež – veliko večino časa je to prenapeta in neznosna oseba z bogato zgodovino zlorabe drog in alkohola, precejšnjim številom razpadlih zvez in temačnih epizod v življenju. “Harry Hole je pravi lik, značaj. Ni moj alter ego ali kaj podobnega, je pa lik, na katerega lahko projiciram svoj okus za popularno kulturo, svetovne nazore, smisel za humor in podobno. Je zelo izrazit, intenziven tip. Je take vrste človek, s katerim rad preživiš konec tedna, ampak v ponedeljek si zelo želiš, da ne bi poklical.”
“Vsako zgodbarstvo se vrti okrog konflikta. V klasični kriminalki imate vedno konflikte na zunanji ravni, moj lik Harry Hole pa se bori tudi s svojimi notranjimi demoni. To dela njega in ostale like zanimive.”
Zaradi temačnega vzdušja v kriminalkah je Jo Nesbø postal eden najvidnejših skandinavskih pisateljev. Tudi v Sloveniji je skandinavski noir postal zelo priljubljen. Več uspešnih romanov različnih pisateljev, nekaj televizijskih serij in filmov je v Sloveniji hitro našlo svoje občinstvo. Nesbøja to ne preseneča.
“Ob mojem obisku sem opazil kar nekaj očitnih podobnosti med slovensko in skandinavsko družbo. Obe sta družbi blaginje, obe sta precej organizirani, gre za majhne države. Norveška ima le dvakrat več prebivalcev od Slovenije, še vedno pa se lahko poistovetim tako s pokrajino kot nečem, kar se mi zdi psihologija naroda.”
Radovednost je ena njegovih izrazitih značajskih lastnosti, kar izdaja tudi njegov življenjepis. V mladosti je bil uspešen nogometaš, želel je profesionalno igrati za angleški Tottenham, a ga je pri 19-ih letih ustavila huda poškodba. Na Norveškem je zato zvezdniški status dobil pozneje, z bendom Di Derre, ki je imel v devetdesetih letih nekaj velikih hitov in na neki točki celo 180 koncertov v enem letu.
“Po svoje lahko primerjam rockzvezdništvo z zdajšnjim zvezdništvom, razlika je le, da ko stopiš na oder z bendom, je v redu, da ljudje, še posebej dekleta, začnejo kričati. Pisateljem se to ne dogaja, čeprav … Zdaj se je to občasno začelo dogajati tudi pisateljem. V bistvu je kar podobno, ja.”
721 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
40 milijonov prodanih knjig, prevedenih v 40 jezikov, cel kup nagrad in zvezdniški status na Norveškem, od koder prihaja – tako bi najlažje opisali dosežke pisatelja kriminalnih romanov Joa Nesboja. Njegov glavni knjižni lik inšpektor Harry Hole je vse prej kot običajen povprečnež – veliko večino časa je to prenapeta in neznosna oseba z bogato zgodovino zlorabe drog in alkohola, precejšnjim številom razpadlih zvez in temačnih epizod v življenju.
Kako razmišlja njegov stvaritelj, ki je bil nekdaj uspešen nogometaš, vojaški pilot, borzni posrednik in velika rock zvezda, ob obisku Slovenije pa je šel plezati na Osp, slišite v oddaji Evropa osebno.
Jo Nesbø, norveški pisatelj, ki je bil nekdaj uspešen nogometaš, borzni posrednik in velika rock zvezda. Ob obisku Slovenije je šel plezati na Osp
40 milijonov prodanih knjig, prevedenih v 40 jezikov, cel kup nagrad in zvezdniški status na Norveškem, od koder prihaja – tako bi najlažje opisali dosežke pisatelja kriminalnih romanov Joa Nesbøja. Njegov glavni knjižni lik inšpektor Harry Hole je vse prej kot običajen povprečnež – veliko večino časa je to prenapeta in neznosna oseba z bogato zgodovino zlorabe drog in alkohola, precejšnjim številom razpadlih zvez in temačnih epizod v življenju. “Harry Hole je pravi lik, značaj. Ni moj alter ego ali kaj podobnega, je pa lik, na katerega lahko projiciram svoj okus za popularno kulturo, svetovne nazore, smisel za humor in podobno. Je zelo izrazit, intenziven tip. Je take vrste človek, s katerim rad preživiš konec tedna, ampak v ponedeljek si zelo želiš, da ne bi poklical.”
“Vsako zgodbarstvo se vrti okrog konflikta. V klasični kriminalki imate vedno konflikte na zunanji ravni, moj lik Harry Hole pa se bori tudi s svojimi notranjimi demoni. To dela njega in ostale like zanimive.”
Zaradi temačnega vzdušja v kriminalkah je Jo Nesbø postal eden najvidnejših skandinavskih pisateljev. Tudi v Sloveniji je skandinavski noir postal zelo priljubljen. Več uspešnih romanov različnih pisateljev, nekaj televizijskih serij in filmov je v Sloveniji hitro našlo svoje občinstvo. Nesbøja to ne preseneča.
“Ob mojem obisku sem opazil kar nekaj očitnih podobnosti med slovensko in skandinavsko družbo. Obe sta družbi blaginje, obe sta precej organizirani, gre za majhne države. Norveška ima le dvakrat več prebivalcev od Slovenije, še vedno pa se lahko poistovetim tako s pokrajino kot nečem, kar se mi zdi psihologija naroda.”
Radovednost je ena njegovih izrazitih značajskih lastnosti, kar izdaja tudi njegov življenjepis. V mladosti je bil uspešen nogometaš, želel je profesionalno igrati za angleški Tottenham, a ga je pri 19-ih letih ustavila huda poškodba. Na Norveškem je zato zvezdniški status dobil pozneje, z bendom Di Derre, ki je imel v devetdesetih letih nekaj velikih hitov in na neki točki celo 180 koncertov v enem letu.
“Po svoje lahko primerjam rockzvezdništvo z zdajšnjim zvezdništvom, razlika je le, da ko stopiš na oder z bendom, je v redu, da ljudje, še posebej dekleta, začnejo kričati. Pisateljem se to ne dogaja, čeprav … Zdaj se je to občasno začelo dogajati tudi pisateljem. V bistvu je kar podobno, ja.”
Rodila se je v Zagrebu, kjer je leta 2006 diplomirala iz veterine. Danes je veterinarka bolj v prostem času, saj se je leta 2017 vpisala še na Akademijo dramske umetnosti, smer režija dokumentarnega filma. Svoji akademski področji velikokrat združuje v dokumentarnih filmih, v katerih so živali glavni protagonisti. Sunčica Ana Veldić se je pred časom se je v Ljubljani mudila kot gostja in članica žirije festivala kratkega filma FEKK, kjer je pripravila tudi predavanje z naslovom Naracija filma z nečloveškimi protagonisti.
Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju.
Irene in Antoine Kaufmann sta leta 2017 prevzela posest z vinogradi v vinogradniškem mestecu Aesch, ki je od Basla odmaknjeno slabe pol ure vožnje. Novo obdobje se je začelo z njunim prihodom, saj so iz vinogradništva na količino prešli na vinogradništvo v kakovosti. In se osredotočili na pridelavo organskih in biodinamičnih vin. Leta 2019 so se preimenovali v klet Klus177. Po dolini in imenu ceste, kjer so vinogradi in njihova domačija.
Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Neveljaven email naslov