Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gáspár Miklós Tamás

17.09.2018

Dr. Gáspár Miklós Tamás je brezposeln, torej brez rednega dohodka. Ima štiri otroke. Čeprav pravi, da je njegovo finančno stanje zadovoljivo, nikoli ne ve, koliko denarja bo imel naslednji mesec. Odvisen je od pisanja časopisnih člankov, zato se ne more povsem svobodno posvetiti svojemu delu.

Današnje razmere rad primerja z obdobjem, ko je odraščal. Njegova družina je bila del madžarske manjšine v Romuniji. Bili so zelo osovraženi.

“Takrat sem doživel to etnično norost. Nor nacionalizem. Bil je neusmiljeno restriktiven režim. Ampak kot otrok sem se počutil varnega. Moj oče je bil komunistični intelektualec, pisatelj, vodja lokalnega gledališča in zelo razočaran mož s strtim srcem.”

Tudi on je začel sovražiti sistem in postal precej konservativen. Tako filozofsko kot politično. Vse to je eksplodiralo v 70-ih letih, ko je začel delati in so ga hoteli prisiliti, da bi bil zvest režimu, kar pa je zavrnil.

“Potem ko sem zavrnil to, da bi bil zvest režimu – bilo je ob treh popoldan v pisarni tednika, pri katerem sem delal -, je naslednji dan ob štirih zjutraj tajna služba potrkala na vrata. Bila je zelo organizirana. Hvala bogu nisem šel v zapor, me je pa tajna služba nadlegovala še leta. Aretiran sem bil na cesti, zvlekli so me v avto. Hoteli so me prestrašiti. Pri tem so bili uspešni, saj sem se jih zelo bal. Nato sem se preselil na Madžarsko, kjer so me čez leto in pol tudi vrgli iz službe.”

Ne glede na to je ostal ves čas kritičen do političnega sistema. Tik pred propadom Sovjetske zveze in Varšavskega pakta je predaval v Združenih državah, Veliki Britaniji in Franciji ter študiral na Oxfordu. Po padcu Berlinskega zidu ga je prepričal liberalizem, zato se je tudi pridružil politični stranki Zveza svobodnih demokratov in bil član madžarskega parlamenta do leta 1994.

Ko je ugotovil, da mu niti to ne ustreza, je popolnoma spremenil svoj pogled na svet in filozofijo. Postal je marksist. In pod vplivom francoskega maja 1968 še vedno ostaja realist, ki se bori za nemogoče.

“Seveda se je treba boriti za stvari, ki so nemogoče. Žalostna stvar tega pa je, da kar se zdi nemogoče danes, je bilo popolnoma mogoče leta 1968. Ti ljudje so zahtevali več kot človekove pravice in pluralizem, ki so ga že imeli. Ampak celo te stvari, ki so bile nekaj samoumevnega takrat, so zdaj na udaru. Živimo v reakcionistični dobi, desni, konzervativni dobi. V kateri se moraš boriti celo za staromodne liberalne buržoazne okvirje, ki so delovali bolj ali manj v redu v sodelovanju s kapitalizmom do zdaj.”


Evropa osebno

717 epizod


Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.

Gáspár Miklós Tamás

17.09.2018

Dr. Gáspár Miklós Tamás je brezposeln, torej brez rednega dohodka. Ima štiri otroke. Čeprav pravi, da je njegovo finančno stanje zadovoljivo, nikoli ne ve, koliko denarja bo imel naslednji mesec. Odvisen je od pisanja časopisnih člankov, zato se ne more povsem svobodno posvetiti svojemu delu.

Današnje razmere rad primerja z obdobjem, ko je odraščal. Njegova družina je bila del madžarske manjšine v Romuniji. Bili so zelo osovraženi.

“Takrat sem doživel to etnično norost. Nor nacionalizem. Bil je neusmiljeno restriktiven režim. Ampak kot otrok sem se počutil varnega. Moj oče je bil komunistični intelektualec, pisatelj, vodja lokalnega gledališča in zelo razočaran mož s strtim srcem.”

Tudi on je začel sovražiti sistem in postal precej konservativen. Tako filozofsko kot politično. Vse to je eksplodiralo v 70-ih letih, ko je začel delati in so ga hoteli prisiliti, da bi bil zvest režimu, kar pa je zavrnil.

“Potem ko sem zavrnil to, da bi bil zvest režimu – bilo je ob treh popoldan v pisarni tednika, pri katerem sem delal -, je naslednji dan ob štirih zjutraj tajna služba potrkala na vrata. Bila je zelo organizirana. Hvala bogu nisem šel v zapor, me je pa tajna služba nadlegovala še leta. Aretiran sem bil na cesti, zvlekli so me v avto. Hoteli so me prestrašiti. Pri tem so bili uspešni, saj sem se jih zelo bal. Nato sem se preselil na Madžarsko, kjer so me čez leto in pol tudi vrgli iz službe.”

Ne glede na to je ostal ves čas kritičen do političnega sistema. Tik pred propadom Sovjetske zveze in Varšavskega pakta je predaval v Združenih državah, Veliki Britaniji in Franciji ter študiral na Oxfordu. Po padcu Berlinskega zidu ga je prepričal liberalizem, zato se je tudi pridružil politični stranki Zveza svobodnih demokratov in bil član madžarskega parlamenta do leta 1994.

Ko je ugotovil, da mu niti to ne ustreza, je popolnoma spremenil svoj pogled na svet in filozofijo. Postal je marksist. In pod vplivom francoskega maja 1968 še vedno ostaja realist, ki se bori za nemogoče.

“Seveda se je treba boriti za stvari, ki so nemogoče. Žalostna stvar tega pa je, da kar se zdi nemogoče danes, je bilo popolnoma mogoče leta 1968. Ti ljudje so zahtevali več kot človekove pravice in pluralizem, ki so ga že imeli. Ampak celo te stvari, ki so bile nekaj samoumevnega takrat, so zdaj na udaru. Živimo v reakcionistični dobi, desni, konzervativni dobi. V kateri se moraš boriti celo za staromodne liberalne buržoazne okvirje, ki so delovali bolj ali manj v redu v sodelovanju s kapitalizmom do zdaj.”


13.02.2013

Christopher Meredith, valižanski pisatelj in prevajalec, ki je svojo kariero začel kot delavec v železarni, tako kot 3 generacije njegovih prednikov

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


06.02.2013

Evropa osebno

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


30.01.2013

Espido Freire - baskovsko španska pisateljica

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


23.01.2013

Luc Panissod, generalni sekretar Svetovne organizacije skavtskega gibanja

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


16.01.2013

Melanie S. Rose - nemška pesnica in pisateljica

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


09.01.2013

Anselm Grün, menih, ki nemške menedžerje uči, kako voditi

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


02.01.2013

József Makai, madžarski novinar in urednik

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


26.12.2012

Leo Bormans, beligijski pisatelj, novinar in ambasador sreče

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


12.12.2012

Florian Schulz - nemški fotograf, ki raje kot lepa dekleta fotografira živali in naravo...

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


05.12.2012

Elyes Ezzine, tunizijski pravnik in borec za človekove pravice

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


28.11.2012

Umar Cheema, pakistanski preiskovalni novinar

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


21.11.2012

Maja Miloš, srbska režiserka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


14.11.2012

Blanca Andreu, španska pesnica in blogerka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


07.11.2012

Tim Sikyea, kanadski indijanski zdravilec

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


31.10.2012

Dr. Robert Pfaller, avstrijski filozof in kulturolog

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


24.10.2012

Marina Rosenfeld - ameriška umetnica zvoka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


17.10.2012

Dr. Vitalij Bezrogov, ruski pedagog

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


10.10.2012

Alicia García Núnez, španska novinarka in pesnica

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


03.10.2012

Christin Lahr - nemška umetnica in aktivistka

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


26.09.2012

Vladislav Bajac - srbski novinar, pisatelj, pesnik, založnik in prevajalec

Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.


Stran 24 od 36
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov